Tesni hodniki, kjer se dva mimoidoča komaj srečata. Šest spečih neznancev na štirih kvadratnih metrih. Eno stranišče za desetine ljudi. Recept za katastrofo ali pribežališče od odtujenosti sodobnega udobnega in individualističnega življenja? Specifična realnost skrajne ekonomizacije prostora na vlaku vzpostavlja posebne pogoje skupnega bivanja, ki so zaradi narave potovanja sicer le začasni, vendar pa včasih trajajo tudi po več dni. Zato se vlak razlikuje od na primer letala (kjer je prostor, ki je na voljo, še bolj skrajno reducuran, obenem pa tudi bolj pregleden in ne zastavlja toliko prostorsko-socialnih ugank). Železniški vagon vzpostavlja posebna pravila igre, ki trajajo dovolj dolgo, da lahko znotraj njih razvijemo zanimivo zgodbo – zgodbo, ki se v pisarni, stanovanju ali hotelu verjetno niti ne bi zgodila. Skozi temo drveči vlak, v njem pa zaključena množica neznancev, ujetih na premikajočem se nikogaršnjem ozemlju: idealen oder za dobro dramo!
The Lady Vanishes (1938)
Že leta 1864 je časnik The Times zapisal: »Železniški vagon je prostor, kjer smo začasno odrezani od vsakršne pomoči. Na nas prežijo nevarnosti požara, nesreče in zlonamernost sopotnikov; strah pred zadnjo nevarnostjo je pri mnogih popotnikih najbolj izrazita.«Detektivke in filmi so že zgodaj pograbili po viktorjanskem strahu pred železniškim kupejem. Eden izmed najboljših Hitchcockovih zgodnjih filmov, Izginula gospa (The Lady Vanishes, 1938), ostaja klasični črno-bel vohunski triler. Angleška turistka Iris Henderson na vlaku iz alpske dežele, ki sumljivo spominja na nacistično Nemčijo (ta bo, ne pozabimo, komaj eno leto po prvem predvajanju filma začela drug svetovno vojno), spozna starejšo angleško gospo. Ko se Iris po kratkem dremežu zbudi, za gospo na vlaku ni več sledu; še več, ostali potniki trdijo, da je niso nikoli videli.
Najbolj legendarni vlak verjetno ostaja Orient ekspres; najbolj legendarni film, ki se dogaja na vlaku, je zato zasluženo Umor na Orient ekspresu prve dame detektivskega romana Agathe Christie. Knjigi je priložen celo natančen načrt vagona, v katerem potuje belgijski detektiv Hercule Poirot in v katerem se zgodi umor iz naslova. Načrt je genialni primer iluzije sodelovanja bralca pri reševanju umora.
Murder on the Orient Express (2010)
Mednarodni hitri ekspresni vlak, ki je še danes sinonim za nepreseženi luksuz in stil potovanja v dobi pred izumom takšnih in drugačnih nizkocenovnih prevozov, zaradi snežnih zametov obstane nekje sredi ničesar (namreč: v Kraljevini Jugoslaviji). Istočasno v enem od spalnikov odkrijejo zabodeno truplo enega izmed potnikov. Ni znano, ali je za dejstvo, da orožniki potrebujejo kar nekaj časa, preden se prebijejo do vlaka, kriva (ne)učinkovitost policije kralja Aleksandra, v vsakem primeru pa odsotnost uradnih organov ponudi priložnost Poirotu, da se sam loti razreševanja umora.
Strangers On a Train (1951)
Neznanca na vlaku (Strangers on a Train, 1951) je Hitchcockov film iz njegovega Hollywoodskega obdobja. Tokrat ne spremljamo dogajanja le iz stališča detektiva, ampak tudi iz stališča zločincev. Teniškemu zvezdniku, ki se želi ločiti od svoje žene, da bi se lahko ponovno poročil, neznanec na vlaku ponudi preprosto in na videz brezhibno rešitev. V zameno za umor njegove žene mu predlaga, da sam prevzame umor neznančevega osovraženega očeta. S takšno zamenjavo si oba lahko priskrbita popoln alibi za umor, s katerim bi ju lahko povezali, obenem pa ju zaradi popolne odsotnosti alibija za umora, ki ju bosta v resnici zagrešila, ne bo nihče osumil.
Inside no 9 (2015)
Znotraj št. 9 (Inside No 9) je žlahtna in na trenutke absurdna britanska zmes komedije, kriminalke in grozljivke. Vsaka epizoda ponuja kratko žanrsko umetnino; med najboljšimi je gotovo prva epizoda druge sezone z naslovom »Spalnik« (La Couchette), ki se v celoti odvije v spalnem kupeju francoskega nočnega vlaka. Šest bolj ali manj neprijetnih karakterjev po nemirni noči ugotovi, da jih je pravzaprav pet – eden izmed neznancev je umorjen. Ker se vsem mudi in se zaradi svojih obveznosti žeijo izogniti policijskemu zasliševanju in drugim nevšečnostim, drug z drugim sklenejo mračen pakt.
Snowpiercer (2013)
Na začetku se mi je zapisalo, da je narava potovanja po definiciji začasna. In vendar ni nujno vedno tako; znanstvenofantastični film Ledeni vlak (kot so pri nas prevedli naslov filma Snowpiercer iz leta 2013) ponuja potovanje, ki se nikoli ne konča. Lahko si mislite, da gre za vse prej kot idilični turizem; celotno Zemljo je zajela nova ledena doba s temperaturami, ki povzročijo takojšnjo podhladitev in smrt. Zadnji preživeli ljudje so ujeti na nenehno premikajočemu se vlaku, ki potuje po zamrznjenem planetu in ohranja zadnjo klavstofobično upanje za preživetje človeštva. Na vlaku vlada stroga hierarhija med izkoriščano rajo in vladajočim razredom, ki zavzema prednje vagone. Kdo pa sedi za upravljalskimi vzvodi lokomotive?
Miloš Kosec
Prvi del članka, prispevek o nostalgiji in utesnjenosti minimalnih prostorov vlaka, je dostopen tule: http://outsider.si/prostranstva-zeleznisega-kupeja/.
