Slovensko podjetje iQwood se že dobro desetelje ukvarja s prozivodnjo mozničenih lesenih panelov. Alternativa drugih prefabriciranih konstrukcijskih elementov se od slednjih razlikuje prav po enostavni in tehnološko dovršeni izdelavi brez uporabe lepil ali drugih umetnih snovi.

S svojim delom se zavzemajo za vse širšo uporabo lesa v gradbeni industriji. Surovine, ki ugodno prispeva k zmanjšanemu ogljičnemu odtisu gradnje, ter kot v splošnem velja za uporabo naravnih materialov, prispeva k izboljšanju bivalnega ugodnja uporabnikov stavb.

RAZVOJ

Masivne mozničene stene so bile razvite in patentirane v okviru Razvojnega konzorcija Intechles pred več kot desetimi leti. V takrat še počasni in  neučinkoviti proizvodnji je bila izdelana in razvita prva, 15 centimetrov debela, masivna stena iz petih plasti smrekovih desk. Prvi leseni mozničeni paneli so bili vgrajeni v hišah, ki jih je leta 2014 začel izdelovati Miha Bogataj, ustanovitelj podjetja Ekoart.

Optimizacija in razvoj sistema sta prinesla izboljšavo sisema mozničenja in izdelavo posebnega CNC stroja. Slednja sta pripomogla k izdelavi dveh tanjših, a precej močnješih sten. Izboljšani različici, debeli 9 in 12 centimetrov, ki sta primerni za široko uporabo od enodružinskih hiš, do večjih stanovanjskih ali javnih objektov.

SISTEM

Preprosto in staro tehniko spajanja lesenih elementov so s pateniranimi elementi prevedli in nadgradili v sodobni proizvodni proces, pri čemer so se popolnoma izognili uporabi lepil. V plasteh položene smrekove deske, kjer je vsaka druga plast pravokotno ali diagonalno orientirana glede na prejšnjo. V slojni sestav panelov se nato uvrta luknje in vanj zabije podsušene bukove moznike. Ti nato prevzamejo vlago smrekovih desk, nabreknejo in tako zagotovijo tesen spoj med deskami.

UPORABA

Z Iqood lesenimi paneli so najprej začeli nadomeščati standardne skeletne stene v hišah. Z rastjo in optimizacijo proizvodnje pa so postopoma dosegli širšo uporabo v večjih, javnih zgradbah. Tanjše in močnejše stene so omogočile širšo uporabo in širitev trga izven Slovenije.  Uporaba lesenih panelov je od pretežno enodružinskih hiš prerasla do javnih objektov. Tu je imel veliko vlogo predvsem vstop strateškega partnerja Lumar, s katerim so pridobili naročila tudi za večje javne objekte. Med slednjimi izstopa vrtec v občini Selnica pri Dravi, na katerega so predstavniki podjetja še posebej ponosni, saj gre za prvi skoraj nič-energijski javni objekt v Sloveniji, izdelan iz slovenskega lesa.

Prav širša uporaba konstrukcij iz naravnih materialov tudi v stavbah večjega merila – poslovnih ali izobraževalnih ustanovah – je področje, ki ga pri iQwoodu izpostavijo kot ne dovolj izkoriščeno. Če bi v Evropi za 10% povečali delež novozgrajenih hiš iz lesa, bi letno za več kot četrtino znižali količino CO2. Pri tem pa ne gre pozabiti na potencial uporabe lesa na področju prenove in nadgradnje obstoječega stavbnega fonda.

Napisala: Pia Gerbec

Rubrika Odtisi raziskuje in predstavlja projekte, ki s svojim načinom izdelave in izbiro materiala stremijo k zmanjšanemu negativnemu odtisu na okolje, poleg tega pa nosijo vidne sledi – odtise materialov in procesov, iz katerih so nastali.