Že popoldan je bilo v zraku čutiti vznemirjenje pred drugim festivalskim večerom, v katerem nam je družbo delala zemlja v nekaterih izmed svojih pojavnih oblik. Očarani, navdušeni in polni zaleta smo bili za ustvarjanje arhitekture, ki uprostori čas, kot je Maruša Zorec lepo povzela misel Mete Hočevar. Martin Rauch nas je pozval, naj postanemo lobi za Zemljo, in nam v roke položil orodje za sonaravnejšo gradnjo. Razglasili smo še dobitnike nagrad arhitekturnega natečaja Dom prihodnosti, med katerimi je bila, razveseljivo, večina mladih obrazov, člani Arhivoxa pa so s svojim nastopom večer napolnili s svečanostjo. Preden smo se izgubili v svetlo noč, smo si obljubili, da se naslednje leto spet snidemo.

AleaOlea
Dopolnitev obstoječih ruševin cerkve Vilanova de la Barca z novo plastjo ni bila le prepotrebno ščitenje objekta pred nadaljnjim propadanjem, temveč etičen poseg v življenja ljudi; ti so z njim neskončno zadovoljni.

Metoda Maj
Kako se iz bloka kamna izlušči kip, kako je vsak blok kamna drugačen in katerega izbrati, kdo vse kiparju dela družbo med ustvarjanjem in katera je njena najljubša »fleksarca«: o vsem tem je govorila Metoda Maj.

Martin Rauch
Ob pisanih afriških hišah iz gline je Martin Rauch začel razmišljati o gradnji iz stisnjene zemlje. Zdaj, desetletja pozneje, sodeluje z najvidnejšimi svetovnimi arhitekti in razvija mehanizacijo, da bi tehnika zaživela tudi pri gradnji sodobnih domov.

Maruša Zorec
Poetičnost in zadržano lepoto svojega dela je Maruša Zorec prevedla tudi v svoje predavanje. Misli pesnikov, arhitekturni načrti, spoštovanja polni posegi in lirične fotografije so predavanje povezali v čudovito mrežo navdiha.

 

Poročilo s prvega festivalskega dne preberite tukaj.

Podprite Outsider z naročilom!

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja