• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Galerije,Umetnost
/
14 aprila, 2020

Osmo/za: Ustvarjanje možnosti za preboje, presežke in prelome

Fizični prostor osmo/za se nahaja osmem nadstropju poslovne stolpnice, njen referenčni prostor pa se razprostira nad polji umetnosti, znanosti in tehnologije. Pester spekter dejavnosti, ki jih organizirajo in producirajo, se prilagaja naravi konceptov, ki jih raziskujejo. Osmo/za je primer partnerstva treh nevladnih organizacij s področja kulture: Društva Ljudmila, Zavoda Delak in Zavoda Projekt Atol.

Luka Frelih (Društvo Ljudmila), Uroš Veber (Zavod Projekt Atol), Dragan Živadinov (Zavod Delak)

Kako bi delovanje osmo/ze predstavili nekomu, ki se ne srečuje pogosto s sodobno umetnostjo?

Osmo/za je obenem umetniški produkcijski center (kjer torej »nastaja umetnost«), kulturno prizorišče, razvojni laboratorij z dobro opremljeno delavnico in, nenazadnje, rezidenčni prostor za mednarodne umetnike.

Osmo/za je tudi umetniško-skupnostno vozlišče, kjer se prepleta raznolika ustvarjalna ter intelektualna dejavnost posameznikov z različnimi ozadji - umetnikov, raziskovalcev, programerjev, oblikovalcev, tehnologov, producentov (in še bi lahko naštevali), ki prostor in njegovo poslanstvo nenehno potiskajo k robovom.

In še - osmo/za je v lokalnem prostoru edinstven primer komplementarnega partnerstva treh izkušenih, a v mnogih pogledih raznovrstnh kulturnih nevladnih organizacij - Društva Ljudmila, Zavoda Delak in Zavoda Projekt Atol.

Z vsem tem v mislih - večina umetniških ter kulturnih projektov v osmo/zi se tako ali drugače dotika znanosti in tehnologije. Pogosto recimo skozi tematiziranje družbenih vzvodov in vplivov tehnologije, kritično premišljanje novih medijev ali z uporabo naprednih tehnologij. Spet drugič gre postgravitacijsko raziskovanje, za prototipiranje in hekanje, za tehnološko opismenjevanje ali za tehnološko podporo različnim skupnostim ter organizacijam.

Ker so umetniški projekti na preseku znanosti, umetnosti in tehnologije za gledalca npr. bolj tradicionalnih vizualnih umetnin ali gledaliških predstav, pogosto težje razumljivi, izdaten trud posvečamo tudi izobraževalnim in diskurzivnim vsebinam. Redno prirejamo predavanja, okrogle mize, delavnice, odprte laboratorije in podobne dogodke, s katerimi si prizadevamo za vključujočo, kritično in tehnološko pismeno družbo.

Robertina Šebjanič - Neotenous dark dwellers (Lygophilia), razstava (foto Miha Godec, 2018)

 

Zavod Delak - BIOKOZMIZEM::IZREKA, predstava (foto Dunja Zupančič, 2019)

 

Sarah Grant & Danja Vasiliev - LANscapes, performativna predstavitev (foto Katja Goljat, 2019)

Kako dojemate svoj fizični projektni prostor kot platformo za predstavitev sodobne umetnosti? Kako se ta prostor odziva na raznolike forme, ki jih umetnost zavzema?

Prostor je - za slovenski prostor - postavljen nekoliko atipično, saj smo v osmem nadstropju poslovne stolpnice. Ker nimamo izložbenih prostorov in smo za mimoidočega “umaknjeni”, imamo obenem možnost in obvezo, da naše dogodke snujemo in izvajamo v skladu s tem. To se kaže predvsem pri razstavah, ki nemalokrat trajajo zelo kratek čas, so pa vedno pospremljene z intenzivnim obrazstavnim programom. Tako gledalec pri nas le redko “naleti” na nek objekt ali postavitev, ampak k nam pride z namenom, s pričakovanjem izkušnje, srečanja, debate...

Osnovno prizorišče predstavlja glavna dvorana - večnamenski in modularen prostor, ki nenehno lovi tempo z našimi projekti, pa naj gre za razstavne ali performativne predstavitve ali druge javne dogodke. V dvorani se pogosto odvijajo tudi raziskovalni in razvojni procesi, sploh kadar so preveliki za našo elektronsko delavnico, za programersko sobo in druge delovne prostore.

V smislu dialoga posameznega projekta s prostorom pa je zanimivo tudi to, da dvorana nima ene same jasne osi - postavitev vsakega projekta je tako vedno znova produktivna kriza. In prav to daje dvorani neko dodatno dinamiko.

Večnamensko dvorano zaznamuje izgled blackboxa in projektnega prostora, ki zgodovinsko namenoma delujeta v nasprotju z belo galerijsko kocko, odrom, raznimi komercialnimi prizorišči in podobnimi formati. Dvorana osmo/ze torej ni ne gledališki ne glasbeni oder, ni galerija in niti delavnica ali predavalnica, temveč je hkrati vse to. Odvisno seveda od potreb projekta, ki tisti hip zaseda prostor. Ker se ne omejujemo disciplinarno, se v njem odvija res širok spekter formatov, in to je tisto, kar je morda navzven gledano razburljivo, za nas pa povsem samoumevno. Prostori prepletanja in seveda tudi trenj pa so bistveno bolj zanimivi in nujni kot pa mesečni kolobarji monokulturnih ekologij v katere so tipično ujeta kulturna prizorišča..

Tadej Droljc - Žarkolom, raziskave in razvoj v osmo_zi (foto Katja Goljat, 2019)

 

Staš Vrenko - Soda, delavnica v sklopu cikla Prostovezje (foto Katja Goljat, 2018)

 

Jonas Bers - CHA/V, delavnica v sklopu festivala Vector Hack (foto Katja Goljat, 2018)

Kakšna je vloga prostora, namenjenega umetnosti, v sodobnem mestu? Kaj mora, poleg predstavljanja in zastopanja umetnikov in projektov, še početi v svoji urbani okolici?

Za osmo/zo je ključen razvoj. Razvoj projektov, razvoj skupnosti, razvoj tehnologij, razvoj kritičnega mišljenja, razvoj prostora za drugačne poglede. Ne gre torej samo za predstavljanje umetniških del, ampak za sistematično in načrtno ustvarjanje možnosti, da se zgodijo takšni in drugačni (kulturni, umetniški, individualni, kolektivni, etc) preboji, presežki, prelomi.

Treba je reči, da struktura, v katero smo vpeti producenti v Sloveniji, preferira defenzivno oz. varno igro pri razvoju projektov; torej obliko v kateri ni pravega predanega raziskovanja. To seveda pomeni, da tudi ni več resnega tveganja, temveč da umetniške organizacije sili, da izbirajo zanesljive in enostavne prijeme ter preverjene pristope, projekte in posameznike. Mi pa raje iščemo in razvijemo mehanizme kako tej gravitaciji ubežati.

Za nas je tako ključen ekosistemski in dolgoročen pristop, ki ga lahko ilustriramo kot iskanje ravnotežja med spodbujanjem skupnosti, v katerih se najučinkoviteje prenašajo znanje in veščine, in med resnim pritiskom pri produkciji in predstavitvi umetniških projektov.

Kakšni projekti vas zanimajo, kakšni so kriteriji za njihovo izvedbo pri vas?

Kot prizorišče nas najbolj opredeljujejo programi, ki jih pripravlja vsaka organizacija - bodisi sama, bodisi v medsebojnem sodelovanju ali pa v sodelovanju z zunanjimi partnerji. Vsaka od nas treh ima torej svoje umetniško vodstvo, vsi skupaj pa se še najbolj identificiramo s pojmom razvojna umetnost. Žanrsko ali formalno se nihče od nas nikoli ni omejeval, projekte izbiramo glede na njihovo partikularno zgodbo, skupaj skrbimo za nivo kakovosti, vsebinska kompatibilnost pa večinoma pride naravno, saj so vse tri organizacije v različnih oblikah sodelovale že od 90. dalje - zadnjih nekaj let pa se je to zgolj (zelo) intenziviralo.

Kot producenti, konzorcij in prizorišče sodelujoče umetnike in kolektive spodbujamo k izrazni, vsebinski in tehnični dovršenosti. Tako se sodelovanja z avtorji, ki resno delajo, praviloma vlečejo v večletne zgodbe, skozi katere skušamo navigirati skupaj. Obenem smo vsi predani tudi sodelovanju z obetavnimi mlajšimi ustvarjalci in skupinami.

Ko lovimo ravnotežje med zahtevami sistema financiranja, ki ustvarjalce in NVO-je potiska v hiperprodukcijo in dogodkovnost, infrastrukturnim mankom na področju novomedijske umetnosti in željo po poglobljenih umetniško-raziskovalnih razvojnih procesih, se pogosto zavemo, da ne ostaja dovolj prostora za vsebine drugih organizatorjev.

Kar se slednjega tiče - zunanjih projektov bi si iskreno želeli več, a že tako pripravimo skoraj 100 javnih dogodkov na leto. In to vključuje tudi razstave, ki seveda ne dopuščajo enodnevnih pop-up postavitev. Fizično je prostor vseeno omejen, naj smo pri njegovi uporabi še tako iznajdljivi in ekonomični. Že zdaj bi brez težav lahko s kakovostnimi vsebinami napolnili še eno nadstropje.

Kako se financirate?

Huh, financiramo se praktično na vse možne načine in neredko na vse pretege. Vsaka organizacija ima nek svoj miks prihodkov. Osnova so - kot neredko - sredstva MOL in Ministrstva za kulturo. S temi temelji gradimo naprej, predvsem v mednarodnem prostoru, torej s pridobivanjem evropskih sredstev, prizadevanjem za partnerstva s tujimi kolegi in tako naprej. Treba je poudariti, da so evropske podpore – ki so relativno višje od domačih, in pri katerih lahko zaradi predvidljivega ritma tako razpisov kot nakazil smotrneje načrtuješ tako svoje delo kot denarni tok - za sodobno kulturno in umetniško produkcija v Sloveniji izjemnega pomena.

Za dve organizaciji - Projekt Atol in Ljudmilo - je za nekaj prihodnjih let zelo pomembno tudi financiranje vsebin v sklopu konzorcija konS, posredno pa torej Evropskega sklada za regionalni razvoj. V njem skupaj s partnerji iz cele Slovenije izgrajujemo boljše pogoje za razvoj in doseg sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji, kar je velika in pomembna namera.

Kar se prihodkov tiče, je specifika pri nas vstopnina, saj nam interni manifest skoraj ne dopušča pobirati vstopnino. Se sicer zgodi - pod posebnimi pogoji - je pa tega res malo.

Philip Baljeu - A/V nastop, v sklopu festivala Vector Hack (foto Katja Goljat, 2018)

 

Blaž Pavlica - Rišem s kodo, delavnica v sklopu projekta KONS (foto Matjaž Rušt, 2019)

 

Svetlana Maraš - Muzika na štrom, delavnica v sklopu projekta KONS (foto Katja Goljat, 2019)

Kaj pripravljate v letu 2020? Katere so tiste teme, ki po vašem mnenju zaznamujejo umetnost novega desetletja?

Pravzaprav se naše teme bistveno ne spreminjajo glede na trende. Vse tri organizacije delujemo že res dolgo in tako smo dovolj zreli, da ne razmišljamo o tem, kaj naj bi prineslo novo desetletje, ampak nas zanima razvoj in refleksija na področjih, na katerih delujemo in jih raziskujemo že dlje časa. Ko te vsebinsko opredeljuje nova odprta tehnologija, ali pa vesolje, skozi desetletja hočeš nočeš opažaš to, kako se nekatere teme vedno vračajo, a s spremenjenimi ali novimi poudarki.

Naše stalne teme se načeloma vrtijo okoli znanosti in odprte tehnologije, odprte družbe in izhoda v vesolje, obdelujemo pa jih skozi prizmo sodobne umetnosti. Ker ta hip (intervju nastaja v drugi polovici marca) odpada cel kup pomembnih vsebin, pa lahko ob ponovnem zagonu javnega življenja napovemo še bolj pospešen tempo razstav, predstav, umetniških rezidenc in delavnic za vse generacije … Naj nam sledi, kdor zmore! ;)

Je sodobna umetnost pri nas dovolj teoretsko, kritiško in medijsko podprta?

No, ker se ne spodobi odgovarjati na retorična vprašanja, raje recimo tako: nam je v uteho, da se vse tri organizacije nenehno dokazujemo v mednarodnem prostoru.

Žal pa izginjanje zahtevnejših vsebin na področju umetnosti ni trend le v Sloveniji. V resnici se  tudi na mednarodni ravni z refleksijo ukvarjajo le redki mediji, krepi se pomen festivalskih praks, vse postaja precej površinsko.

Jasno je torej, da bi se morala letargičnost javnih politik do tega vprašanja končati - vzvodi odločevalcev so lahko zelo učinkoviti, če k njim iskreno pristopijo. S tem, ko ni več prostora za resen sestavek o umetniškem delu praktično v nobenem dnevnem časopisu, je praktično izginil nujno potreben javen in vključujoč diskurz o umetnosti in kulturi.

Zavod Delak - SINTAPIENS_IZ Reka,Reka (foto Dunja Zupančič, 2018)

 

Zavod Delak - Projekti vesoljske arhitekture, Slovenska vesoljska akademija KSEVT (foto Dunja Zupančič, 2018)

Pripravila: Ajda Bračič

Naslovna fotografija: prazna dvorana, foto: Kaja Brezočnik, 2020

Podprite nastajanje revije Outsider z naročilom!

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiNataša Pavlin, Aleksander Ostan: Najprej mi gradimo prostor, potem prostor gradi nas  
NaslednjiAsociacije: Tina RugeljNext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaGalerijeIntervju

Intervju: Galerija Dessa

11 februarja, 2021
RecenzijaUmetnost

Aleksij Kobal in Manca Ahlin: Dileme (današnjega?) časa

29 maja, 2021
OUTSIDEROutsiderjiUmetnost

ČLOVEK JE LAČNA ŽIVAL

17 septembra, 2016
GalerijeUmetnost

Galerija Škuc: Tradicija in nenehno organsko osveževanje programa

26 marca, 2020
GalerijeUmetnost

Galerija Vžigalica: V galerijo brez mentalnega sezuvanja

6 marca, 2020
IntervjuUmetnost

Dnevna opravila Ištvana Išta Huzjana

26 februarja, 2017
GalerijeKulturaOblikovanjeUmetnost

KIBLA PORTAL, prostor za umetnost, kulturo, tehnologijo in izobraževanje

28 marca, 2022
KulturaUmetnost

Jasmina Cibic: Trojanski konj kulture

30 decembra, 2021
1 2 … 12

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo