Advertisement
1
Poziv ZA gradnjo letnega gledališča v Tivoliju

Na uredništvo revije smo prejeli prošnjo za objavo Poziva proti gradnji letnega gledališča v Tivoliju in za celostno urejanje parka. Poziv je objavljen na tej povezavi (link).

Osebno se z zapisanimi nasprotovanji gradnji letnega gledališča v pozivu (ki je bil sicer naslovljen na Mestno občino Ljubljana – MOL) v večji meri ne strinjam. A naj moje nestrinjanje pobudniki in prvopodpisniki, prosim, razumejo kot del razprave, h kateri tudi pozivajo. O tem, da je participacija pri javnih projektih in oblikovanju našega skupnega prostora če ne nujna, pa vsaj koristna, sem že večkrat pisal in se s podpisniki poziva o tej zadevi popolnoma strinjam.

Letno gledališče, Jože Plečnik, 1933

Začasne scene

Plečnikovo letno gledališče, ki je bilo na tem mestu zgrajeno leta 1933, je eno njegovih najbolj pozabljenih del. Je tudi eno redkih izgubljenih del, a ne edino. Nedaleč stran, ob kopališču Ilirija, je nekoč stal Plečnikov baldahin, stebrišče na vitkih stebrih z visečo betonsko streho, ki je označeval vhod na telovadišče Sokola in je bil zgrajen 1934. (Morda je naključje usode, da sta obe izgubljeni deli na skrajnih koncih iste tivolske prostorske osi.)

Letno gledališče je poleg tega, da je pozabljeno, izgubljeno delo, tudi eno od najbolj krajinskih del. Naravno konfiguracijo terena je le rahlo spremenil in preoblikoval v položno stopnišče. Potezo je na vrhu označil z vodnjakom, ki je bil pozneje, ko je bilo gledališče opuščeno, prestavljen na Ribji trg in tam stoji še dandanes.

Vhodni baldahin v telovadišče Sokola, Jože Plečnik 1934

Tivolska prostorska os z izgubljenima Plečnikovima deloma

Zagovorniki teorije Plečnikove Ljubljane kot novih Aten v izgubljenem letnem gledališču vidijo enega od glavnih elementov Plečnikovega koncepta (akropola = grad, agora = tržnica, Zevsov tempelj = šišenska cerkev, odeon = filharmonija, stadion Panathenaic = bežigrajski stadion in Dionizovo gledališče = letno gledališče v Tivoliju). Opomba: Odeon je Plečnik načrtoval na mestu filharmonije in sosednjih zgradb. Celoten niz vzhodno od parka Zvezda in Kongresnega trga bi porušil. To mu ni uspelo, uredil pa je zadnjo fasado Filharmonije ob Ljubljanici in ji vdihnil nekaj prefinjene monumentalnosti. Teorijo novih Aten izgubljeno letno gledališče smiselno podpira.

Antične Atene in glavni javni prostori

MOL se je odločila Plečnikovo gledališče obnoviti. Ne gre za rekonstrukcijo, gre za reinterpretacijo. Soroden pristop, kot je bil uporabljen pri Mesarskem mostu, pri katerem je Plečnikova prostorska zamisel izvedena na avtorski način sodobnih arhitekturnih praks (Atelier arhitekti). Tako predvidena reinterpretacija avditorij gradi z lesenimi podesti na jekleni podkonstrukciji, ki bo točkovno temeljena in s tem minimalno posegala v teren. Predvidena je tudi fontana na mestu, kjer je bila prvotna, vendar v sodobni izvedbi, ki naj bi jo izbrali na javnem razpisu. Avtorji arhitekturne zasnove letnega gledališča so arhitekti iz ateljeja Medprostor.

Predlog sodobne reinterpretacije letnega gledališča, Medprostor, 2021

K javni razpravi o predvidenem posegu dodajam svoje strokovno mnenje, in sicer da je predviden poseg popolnoma primeren, strokoven, spoštljiv do dediščine in se ga kot uporabnik javnih mestnih površin celo veselim. V kontekstu še vedno trajajoče epidemije menim, da so takšna kulturna stičišča pomembna obogatitev javnega prostora.

Ne morem se tudi strinjati s tem, da je park Tivoli preobremenjen z ljudmi, dogodki ali prometom, kot je argumentirano v pobudi. Mogoče je to bolj stvar osebnih preferenc kot strokovnih stališč, ampak menim, da so mestni parki namenjeni tudi ljudem in da bi o preobremenjenosti lahko govorili, ko bi bilo v njem zaradi gneče popolnoma nevzdržno. Nasprotno menim, da marsikdo še vedno išče v parku mir (vključno z mano) in ga tudi lahko najde. Tega miru pa na obsežnem območju parka rekonstrukcija gledališča ne bo ogrožala.

Drenikov vrh 1

Na koncu pa bi v kontekstu parka Tivoli in njegove širše okolice opozoril na skrajno nestrokovno, nedopustno prenovo nekdanje hiše na naslovu Drenikov vrh 1. To je na pol poti sredi gozda, če se povzpnete izza prihodnje rekonstrukcije letnega gledališča in se odpravite proti Rožniku. Menim, da je to zares sporno poseganje v občutljivo območje. In menim, da bi stroka prej morala preprečiti gradnjo nekakšne interpretacije nekdanje domačije v nekakšen vila blok sredi strogo zaščitenega naravnega parka kot pa nasprotovati rekonstrukciji Plečnikovega letnega gledališča.

Kakorkoli že, predvidena rekonstrukcija gledališča bo vendarle del ideje Plečnikove Ljubljane.

Napisal: Matevž Granda

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.