Ravnikar Gallery Space, miniaturna zasebna galerija na Prešernovi cesti v Ljubljani, ki zastopa predvsem umetnike (naj)mlajše generacije, je bila ustanovljena leta 2017. Dodobra je že zabredla v tretje leto delovanja, ob tem pa ni le preživela, temveč v svoji neodvisnosti cveti in raste. O galerijskem delu, stanju slovenske umetniške produkcije in usmeritvi R galerije smo se pogovarjali s Piero Ravnikar, ustanoviteljico in vodjo galerije.

Odgovarja: Piera Ravnikar

Se je vizija Ravnikar Gallery Space v času od njene ustanovitve kaj spremenila? Katere so tiste spremembe v usmeritvi in delovanju galerije, ki so nastale zaradi spoznavanja ustroja lokalne umetniške scene, njenih potreb in pridobljenih izkušenj?
V okviru svojih programov in projektov že od samih začetkov delovanja največ pozornosti posvečamo sodobni, aktualni likovni produkciji avtoric in avtorjev (naj)mlajše in srednje generacije, ustvarjanju in spodbujanju razvoja aktivni predstavitvi, uveljavitvi in distribuciji sodobne likovne umetnosti tako doma kot v širšem mednarodnem okolju, ter njeni aktivnejši integraciji v širši kulturni in družbeni prostor. Gradimo na mestih povezovanj in krajih druženja, preko katerih ima mlada slovenska ustvarjalnost več priložnosti, da se aktivno predstavlja v mednarodnem prostoru, hkrati pa promoviramo umetniške prakse mednarodnih umetnikov v lokalnem kulturnem prostoru.

Kaj je bil za vas do zdaj največji uspeh galerije? Na kaj ste najbolj ponosni?
Da je umetniška iniciativa preživela do danes! Delovati (in obstati) na področju mlade galeristike v našem kulturnem prostoru ni tako samoumevno. Potrebna je izjemna koncentracija, izjemna pozornost in nenazadnje odgovornost do dela, da lahko stvari premikaš v pravo smer, potrpežljivo in počasi. Ponosna sem, da sem v lanskem letu prejela priznanje likovne in vizualne umetnosti Ivane Kobilice DLUL, za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti. Nagrada je bila eno lepo presenečenje, in hkrati tudi spodbuda za nadaljnje delo.

Kakšna je (poleg odkrivanja, razstavljanja, podpore mladim umetnikom) še naloga oz. vloga vaše galerije?
Umetnost je sila pozitivnih in družbenih sprememb, temelj skupne ustvarjalnosti in razvoja. Zato v programskem ospredju ostaja želja po svobodnem izražanju in odgovornosti do današnjega časa, kjer se umetnost osvetljuje na različne načine, naj si bo ta način estetski, notranji, miselni ali zunanji. Kritično misel v umetnosti in okoli nje poleg samostojnih in skupinskih razstav spodbujamo s  pogovori z umetniki, mentorstvi in  izobraževalnimi programi, založniškimi projekti in vrsto drugih dogodkov in projektov. Umetnost umeščamo v družbo kot ključni generator za širjenje kritične misli. Osnovni cilj naših programskih prizadevanj je zato v aktivnem podpiranju, širjenju in krepitvi temeljnih civilizacijskih norm in vrednot, ki so v današnjem času vse prej kot samoumevne. Za premikanje družbenih meja odpiramo prostor umetnikom,  ki lahko svoj umetniški prostor širijo, se s svojim delom razvijajo, rastejo in tudi produkcijsko tvegajo. Dejavno podpiramo in si prizadevamo za ohranjanje družbeno že dogovorjenih neodtuljivih pravic in svoboščin, za njihovo dosledno spoštovanje in uresničevanj, pa tudi za njihovo širjenje in poglabljanje. Gonilna sila družbe, s tem pa tudi družbeno angažirane ustvarjalnosti mora biti osvobojenost spon, ki v tem trenutku v imenu čistega dobička ali davno preživetih avtoritarnih in totalitarnih praks poskušajo človeka in okolje znova potegniti v neke starodavne, temne čase.

Kako uspevajo stranski projekti galerije – mentorstva, publikacije, rezidence?
R galerija pomembno mesto namenja tudi strateškemu načrtovanju pomoči za nezaposleno mlajšo generacijo. Prekerne oblike dela, če sploh so na voljo, sistematično teptajo ustvarjalnost potencialno izjemnih umetnic in umetnikov. Tudi če zmorejo preživeti z malo in ob tem ustvarjati, z nič ne more preživeti nihče. Zato jih poskušamo opolnomočiti tudi na tem področju, kjer so pogosto zgolj prave informacije lahko vitalnega pomena. Ukvarjamo se s tem, kako za mlade umetnike, kuratorje in ostale mlade ustvariti kulturno kreativne poklice ter odprt in (finančno) varen prostor za trajnostno, kontinuirano umetniško delovanje in izobraževanje. R galerija je rezultat mojih dolgoletnih prizadevanj, raziskovanja in nenazadnje, iskanja priložnosti, kako mlado ustvarjalnost približati javnosti in hkrati oblikovati trajnostno rešitev za vzpostavitev kulture platforme regije, ki svoj galerijski prostor odpira brezkompromisno in horizontalno, z brezplačnostjo in dostopnostjo. V to vsebinsko strukturo seveda sodijo tudi naša brezplačna mentorstva, ki jih organiziramo skupaj s Centrom za kreativnost (CzK), brezplačne umetniške rezidence v okviru programa Rijeka2020, publikacija Personal Outsides in online video arhivacija mapiranja mlade likovne produkcije.

Pa diagnoza mlade slovenske umetniške produkcije? Česa manjka, česa je preveč, česa bi si želeli vi kot galeristka?

Prizadevamo si za dolgoročno podporo domačim umetnikom, saj je nujno potrebno domačim umetnikom zagotoviti celostno podporo, trajnostno rešitev, da lahko nemoteno delujejo in ustvarjajo, in nenazadnje tudi distribuirajo svojo umetniško produkcijo. Ko nase prevzamemo tovrstne obremenitve jih razbremenimo, jih opolnomočimo, predvsem pa jim omogočimo več svobode, časa in prostora za njihovo osnovno delo – to je ustvarjanje. Da pa lahko ohranjamo kakovost v okviru svojih programov je za nas nujno grajenje finančne vzdržnosti, zato so odnosi, ki jih (že) imamo s partnerji, osnova našega delovanja, pomembo pa je tudi iskanje novih načinov sodelovanja in oblikovanja partnerstev v naši skupnosti, tako doma kot v mednarodnem prostoru. Naše poslanstvo je postati pomembno ustvarjalno vozlišče mlade likovne produkcije v bližnji regiji, prostor, ki dejavno predstavlja, intenzivno promovira in nenazadnje aktivno izmenjuje dobre umetniške prakse.

In trg? Je mogoče pri nas preživeti s prodajo in posredovanjem umetnosti? Kakšen je položaj zasebnih galerij in kakšen je položaj umetnikov?
Prodajna funkcija galeriji omogoča vnos svežine v domači kuratorski prostor in predstavlja možnost dosega novih javnosti, ki z nakupom umetniških del presegajo ustaljene okvire uveljavljanja in prepoznavanja avtorjev, umetnike pa tako tudi neposredno finančno podprejo. Odločili smo se, da bomo delovali programsko trajnostno, celostno in krožno, se medresorsko povezovali z drugimi prostori kulture in umetnosti ter aktivno sodelovali z drugimi domačimi in tujimi galerijami ter podobnimi iniciativami. Zlasti za mlajšo galerijo je omenjeno sodelovanje z drugimi galerijami neprecenljivo, in seveda tudi priporočljivo, saj pomaga ustvarjati podporno mrežo za umetnike in mednarodno prepoznavnost. To je tudi pomembnejši del njene vloge in poslanstva, da deluje kot posrednik med umetniki in širšimi vsebinskimi konteksti. Zato za umetnike, ki jih R galerija aktivneje predstavlja, iščemo sinergije in priložnosti izven dogajanja same produkcije. S svojimi programi zato svoj prostor odpiramo dialogu in povezovanju, sodelovanju in nenehnemu širjenju odnosa z aktualno likovno umetnostjo. Na vsebino in potrebe umetnikov vežemo izobraževanja in gostujoče projekte, skupaj z njimi iščemo vezi in stike v mednarodnem prostoru in drugih slovenskih regijah.

Kaj pripravljate v 2020?
V R galeriji se bo v letošnjem letu zvrstil nabor samostojnih razstavnih projektov umetnic in umetnikov, ki so s svojim aktivnim delovanjem vseprisotni v prostoru domače in mednarodne sodobne likovne produkcije: Matija Bobičič, Nika Kupyrova in Ekaterina Shapiro-Obermair, Nemanja Golijanin, Tjaša Rener, Nevena Aleksovski, Radovan Kunić, Ivana Bajec in Adrijan Praznik. Serija samostojnih razstav v R galeriji bo ustvarjena prav za razstavni prostor in bo v galeriji predstavljena premierno, se pravi, prvič. Poleg dveh mednarodnih skupinskih razstav sledi tudi sodelovanje s projektom Everybody Needs Art (ENA) kuratorja Petra Bencze iz Budimpešte, ko bomo organizirali prvo mednarodno kulturno srečanje med Ljubljano in Budimpešto. Nadaljevali bomo s platformo E61, ki se s slovensko in hrvaško umetniško  produkcijo povezuje z evropskimi kreativnimi centri, z namenom krepitve obojestranskega sodelovanja znotraj regije, ki jima Slovenija in Hrvaška pripada. V letu 2020 bomo aktivno prisotni tudi na dveh umetnostnih sejmih (Milano in Dunaj), kjer bomo predstavili produkcijo umetnic in umetnikov, ki jih R galerija aktivneje zastopa. Sledila bo umetniška rezidenca AIR, ki je od leta 2019 tudi uradni del mednarodnega programa Evropske prestolnice kulture Rijeka2020. Naše leto 2020 bo resnično polno dogodkov in aktivnosti, programov in projektov.

Kako pa vidite Ravnikar Gallery Space leta 2050?
Želim si, da bo prostor preživel, v takšni ali drugačni obliki. Da bo še naprej gradil na aktivnem podpiranju, širjenju in krepitvi temeljnih civilizacijskih norm in vrednot, ki so v današnjem času vse prej kot samoumevne. Spoštovanje vseh soljudi, svoboda izražanja, svobodna izbira življenjskega sloga, solidarnost, sposobnost dialoga preko nacionalnih, etničnih, verskih, rasnih in vseh ostalih meja, omogočanje integracije družbenih in vseh ostalih manjšin v lokalno okolje in predvsem dostojanstven odnos do vseh ljudi in okolja.

V Ravnikar Gallery Space se prva samostojna razstava v 2020 odpira 15. januarja. Vabljeni!
Več na: https://www.facebook.com/events/939866166407529/

Portretna fotografija: David Lotrič
Ostale fotografije: arhiv galerije

Pripravila: Ajda Bračič

Naročite revijo Outsider in pridobite odlične vsebine!