V Umetnostni galeriji Maribor bo do konca marca odprta velika razstava Saša Dev, arhitekt o nekdaj prezrtem, četudi izjemno pomembnem mariborskem modernistu. Sprehod po razstavi je sprehod po Mariboru Saše Deva – dvigajočem se iz ruševin, polnem optimizma in obetov za prihodnost. Sprehod, ki orisuje zgodbo modernega mesta.

S kustosoma razstave, arhitektom Stojanom Skalickyjem in direktorico UGM Simono Vidmar Čelik, se je o motivih in okoliščinah nastanka pregledne razstave pogovarjala Katarina Kušar.

Stavbe, kot so mariborska železniška postaja, Hranilnica Dravske banovine (bivša banka na Tyrševi), poslopje zavarovalne zadruge Drava in Hutterjev blok, nas še danes navdušujejo s svojo aktualnostjo in predstavljajo pomembne mejnike v modernizaciji mesta ter temelje svetovljanskega, sodobnega in odprtega Maribora. Kako to, da večino teh stavb zelo dobro poznamo, a tako malo vemo o njihovem avtorju?

Stojan Skalicky: Mariborska zgodba Saše Deva se začne, ko mu kot natečajnemu zmagovalcu zaupajo gradnjo poslopja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Takrat se Dev preseli v Maribor in k izvedbi povabi tudi svojega sošolca, prav tako Plečnikovega učenca, Jaroslava Černigoja. In četudi se je stroka zavedala, da sta v mesto prinesla veliko svežega vetra, vse do danes ni bila narejena celovita poglobljena analiza, na podlagi katere bi lahko opisali in ovrednotili njuno delo. Dev kljub številnim projektom, ki so nastali v njegovem biroju in v biroju Projekt Maribor, kjer je bil 20 let direktor (več kot 500 projektov), in njihovi mestotvornosti (številne njegove stavbe so postale ikone mesta Maribor), ni prejel nobene stanovske nagrade, niti priznanja mesta, ki ga je pomagal modernizirati ter obnoviti po 2. svetovni vojni.

Ta nevidnost in nevednost tako strokovnjakov kot javnosti mi je vzbudila radovednost, ki je rezultirala v dispoziciji doktorske naloge. A že takrat, tega je zdaj dvajset let, je bilo slutiti, da ta študija sodi v odprto javno sfero in ne v zaprto akademsko okolje, in da teh vprašanj ne bo mogoče obravnavati ločeno od vprašanj, ki zadevajo drugo svetovno vojno.

Simona Vidmar Čelik: Saša Dev je odraz in obraz obdobja, ki je za Maribor izredno pomemben. Gre za čas med obema vojnama, ki je bil dinamičen in vzpodbuden, predvsem pa je to čas, ko se je mesto v celoti spreminjalo. Povojni čas je bil do intelektualcev in podjetnikov, ki so bili del te velike transformacije, izredno mačehovski in je s celotno garnituro naprednih ustvarjalcev obračunal tako, da jih je kot del politične agende umaknil iz javnih razprav. Prvič je bilo to dogajanje predstavljeno na razstavi Nemci in Maribor v času Evropske prestolnice kulture in vse do danes nismo imeli priložnosti, da bi ta čas ponovno reflektirali.

Hranilnica Dravske banovine predstavlja za Maribor prelomnico, saj velja za prvo pravo modernistično stavbo v mestu, ki glede na čas nastanka krepko prehiteva moderne arhitekturne trende pri nas¹. Če je bila osvoboditev od misli in sloga težka za marsikaterega Plečnikovega učenca, se zdi, da to za Sašo Deva ne velja. Maruša Zorec celo opaža, da je mariborska arhitektura v splošnem šla po zelo samostojni poti uveljavljanja moderne arhitekture v našem prostoru. Kako bi vidva komentirala vplive, ki so do tega privedli?

Stojan: Študenti so zagotovo že v času študija spremljali različne evropske tokove, vendar se je znotraj ljubljanske šole vzdrževala Plečnikova arhitekturna misel. Ob koncu študija in po vojni so se začeli mladi arhitekti ozirati na vse strani – Dev je sodeloval tako z Josipom Costaperario kot Maksom Czeikem, nekaj časa je študiral tudi v Nemčiji. Nezanemarljiv je tudi vpliv strokovnih sodelavcev in svetovalcev. Vrsto let je uspešno sodeloval z gradbenim podjetjem Jelenc & Šlajmer, katerega lastnika sta bila napredna, razsvetljena gradbena inženirja.

Ljudje, ki so Deva poznali, o njem povedo, da je bil velik človek – intelektualec z izjemno širino, glasbenik in ljubitelj umetnosti s svetovljanskim duhom in vedro pojavnostjo, ob tem pa zelo skromen. O odprtosti njegovega ustvarjalnega duha še danes pričajo njegove stavbe, ki so odraz premišljene in kritične drže pri združevanju idej tako potentnega in vizionarskega modernizma kot tudi klasične Plečnikove šole. S svojevrstnim, za tisti čas izjemno nekonvencionalno kontekstualnim pristopom – lahko trdimo, da je prehitel takratne evropske načrtovalske trende za kar nekaj desetletij. Kasneje začnemo prav o tej avtonomni, kontekstualistični in kolektivistični načrtovalski praksi govoriti kot o  »mariborski praksi«, v katero štejemo še Jaroslava in Milana Černigoja, Ljuba Humeka in druge povojne graditelje.

Kaj prinaša razstava za razumevanje nastanka mesta in za stroko?

Simona: Razstava nedvomno predstavlja mejnik pri strokovni obravnavi mariborskih arhitektov. Do zdaj noben arhitekt v Mariboru ni bil deležen tako celovitega pregleda in analize, ob tem pa še takšne razstave. Nedvomno je s tem postavljen temelj za nadaljnje raziskave in predstavitve drugih arhitektov Maribora, Saša Dev pa je naposled le ovrednoten in pravilno umeščen, tako kot avtor projektov kot utemeljitelj razvoja moderne arhitekture pri nas. Med drugim se v segmentu koč na Pohorju odpira še eno pomembno vprašanje, in sicer vprašanje varstva kulturne dediščine. Od treh koč na Pohorju, ki smo jih podrobneje predstavili, ne moremo kot Devove doživeti nobene več – dve sta porušeni, tretja pa je po energetski sanaciji neprepoznavna. Želeli bi si, da bi ta razstava postala podstat za razpravo o tem, kaj bi lahko skupaj storili, da se to ne zgodi več.

Na razstavi dobimo vpogled v zelo širok kreativni spekter Saše Deva, saj so razstavljeni tako primeri tipografskih poskusov, oblikovalskih nalog iz časa študija kot tudi načrti za pohištveno opremo. Slednji, načrt za Lenuha – počivalnik za vilo na Pohorju – nas nasmeje, medtem ko se ob impozantnem originalu načrta Hutterjevega bloka vživimo v trenutek, ko so z rdečo linijo čez ravno streho prepovedali takšno zasnovo. Kako bi razstavno izkušnjo predstavili sami?

Stojan: Na razstavi so predstavljeni originalni načrti iz časa študija pri Plečniku, načrti, ko je imel svoj arhitekturni biro, in načrti, ki so nastali v času njegovega vodstva projektivnega podjetja Projekt Maribor po 2. svetovni vojni. Narejena je bila poglobljena analiza ključnih del, na podlagi katerih smo pripravili 3D-prikaze prostorskih in arhitekturnih konceptov. V obliki kratkih filmov so svoj pogled na arhitekta in njegovo delo predstavili številni strokovnjaki s področja arhitekture in oblikovanja ter tudi prebivalci oziroma uporabniki njegovih stavb. S pomočjo bogatega materiala, ki smo ga pridobili iz arhivov in muzejev – Pokrajinskega arhiva Maribor, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, Plečnikove hiše v Ljubljani ter Zgodovinskih arhivov Ptuj in Celje – pa se izrisuje slika dinamičnega in navdihujočega arhitekturnega ter družbenega dogajanja v Mariboru med obema vojnama.

Simona: Partnerski pristop Pokrajinskega arhiva Maribor in Plečnikove hiše je bil bistven pri pripravi razstave in le redko se zgodi, da lahko galerija gosti arhiv v svojih prostorih. Na dnevih Odprtih arhivov Saše Deva se bodo lahko obiskovalci udeležili odpiranja in pregledovanja originalnih projektnih map dvajsetih arhitekturnih projektov, kar bo edinstven in verjetno neponovljiv dogodek.

Pogovarjala se je: Katarina Kušar
Naslovna slika: Saša Dev na gradbišču Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, danes Zdravstveni dom A. Drolca, okoli 1930, foto: arhiv MAO

*spreglédati -am tudi izpreglédati -am dov., spregléj in spreglèj spregléjte tudi izpregléj in izpreglèj izpregléjte, stil. spreglédi spreglédite tudi izpreglédi izpreglédite (ẹ́ ẹ̑)

1. ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je: laž so hitro spregledali; spregledal je njegov namen; položaj so v trenutku spregledali
   // ugotoviti, spoznati pristnost, resničnost človekovega ravnanja: mati ga je takoj spregledala; sposoben je kritično opazovati, gotovo ga bo spregledal; ekspr. do dna sem ga spregledal / spregledati špekulanta
2. ne videti, ne opaziti: voznik je spregledal prometni znak; v gneči spregledati koga; zaradi raztresenosti je spregledal precej napak; drobna stvar se spregleda / spregledati spremembo voznega reda

¹Na razstavi leta 1933 je po sodbi Mesesnela veljala za najboljšo javno stavbo v Sloveniji  (Fran Šijanec, 1961).

Ime razstave: Saša Dev, arhitekt
Lokacija: Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6, Maribor
Čas odprtja: 16. december 2022–26. marec 2023

Kustosa: Stojan Skalicky in Simona Vidmar
Strokovna sodelavca: Leopold Mikec Avberšek in Sabina Lešnik
Avtorja postavitve razstave: Stojan Skalicky in Tina Rudolf
3D vizualizacije: Karlo Modrovčič

Povezava do dogodka Odprti arhivi Saše Deva: www.ugm.si

*

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!