Ideja za sprehod po gozdu je nastala že maja, ko sva urednika Outsiderja delala intervju z Marijo Jakopin za aktualno 30. številko revije. Intervju je nastal med sprehajanjem po gozdu in strinjali smo se, da bi to nadvse zanimivo in poučno izkušnjo ponovili tudi za naše bralce.

Tako smo se v četrtek, 25. 8. 2022, odpravili v gozd. Zbralo se nas je približno 30 odraslih in otrok. Marija nas je vodila po različnih predelih gozda, kjer smo lahko opazovali stopnje rasti, faze gozdnega gospodarjenja, vplive globalnega segrevanja, in spoznali različne prebivalce gozda. Marija nam je pripovedovala o lastnostih gozdnega ekosisistema z veliko humorja, vsako anekdoto pa podkrepila s podatki. Njen sin Matej pa je vodil otroke in jih skozi različne izzive spodbujal k opazovanju narave in gozdnih živali. Če povzamemo odzive tako otroških kot odraslih udeležencev: »Kdaj gremo spet takole v gozd?«

Za vse, ki se niste mogli udeležiti sprehoda, objavljamo nekaj izsekov iz intervjuja, objavljenega v aktualni 30. številki Outsiderja:

Od lastnikov gozda sem slišala, da se nikoli ne sprehajajo po svojem gozdu, ker ne gre brez oprezanja za izbruhi lubadarja, preverjanja stanja sestojev in drugih opravkov. Meni je še vedno zelo ljubo iti malo naokrog. Najraje z otroki, ki se navdušijo nad čisto vsako malenkostjo – glej, gosenica! Gozd je zame kraj, od koder smo ljudje izšli in se zato v njem tudi najbolje počutimo.

Ujme nas izredno skrbijo. V ujmi je v nekaj urah podrto toliko gozda, kot bi ga drugače sekali nekaj let. Potem suša. Že nekaj let, odkar se z gozdom ukvarjam, opažam spremembe, da je sušnih obdobij vedno več. Sploh spomladi, ko gozd najbolj raste, je kritično, če ni dežja, in zadnja leta je bilo precej takih obdobij. Gozd se zato spreminja. Vse manj je dvoživk. Te rabijo več časa trajajoče luže ali pa položne bregove stoječih voda. K temu dodajmo še tujerodne invazivne vrste, v Ljubljani so lep primer nutrije, ki so se precej namnožile in izpodrivajo druge, domače vrste.

Suše so problematične tudi glede podlubnikov. Smreka se pred njimi brani s smoljenjem. Če je suša, se more smoliti in izgubi zaščito. Če je jelenjadi in srnjadi preveč, se drgnejo ob lubje in ga poškodujejo. Nas so učili, da če je lubje poškodovano za velikost ene škatlice vžigalic, je drevo zaradi vdora mikroorganizmov že zelo ogroženo in bo najverjetneje odmrlo. Potem je tu še objedanje mladja.

Se ustavi, razgleda in pokaže – Vidita, tole je lep primer javorčka. Njegovo lubje se začne luščiti in starejši kot je, bolj bo luskast. Precej benigno drevo, zelo stegnjeno, zgoraj ima krošnjo. Čez 20, 30 let bo zelo lep!

Vodenje sprehoda: Marija Jakopin
Pogovarjala sta se: Nina Granda in Matevž Granda
Foto: Simon Chang