Advertisement
Projekt-NG-Grad-Stanjel-2022-Tadej-Bolta-foto_7528-web
Teja Savelli in Tinkara Kodelja: Prenova gradu Štanjel

»Tudi propadajoča ruševina gradu je bila lepa, skoraj greh jo je bilo prenoviti in s sten odstraniti patino časa ter mahove, ki so na njej risali paleto zelenih podob,« pravita arhitektki Teja Savelli in Tinkara Kodelja (Projekt d.d. Nova Gorica). Toda Štanjel, ki je prepoznaven po harmoničnem spoju grajenega s krajino in ki ga je z ureditvijo Ferrarijevega vrta pomembno zaznamoval Maks Fabiani, slovi kot eno najlepših, posledično pa tudi bolj obiskanih naselij pri nas – zato je slikovita ruševina gradu Štanjel tako za lokalno skupnost kot za turistične akterje predstavljala predvsem neizkoriščen prostorski potencial.

Gre pravzaprav le za – sicer največji – del celotnega gradu, za takoimenovani »spodnji palacij« na njegovem severozahodnem koncu, ki tvori pomemben del njegove vedutne fasade. Grad je formiran okoli osrednjega dvorišča in zaradi lege na griču stoji na dveh terasah, ki ju povezuje zunanje baročno stopnišče z nimfejem. Dvorišče je obdano z visokim kamnitim zidom in zaprto s tipičnim kraškim »prtonom«.

Grad je kot celota spomeniško zaščiten, njegova obnova pa se že vrsto let po posameznih delih in sklopih odvija pod nadzorom pristojne enote ZVKD in še danes ni povsem zaključena. Spodnji palacij je bil že pred leti statično saniran, dobil je novo streho in zunanji ovoj, notranjost pa je prišla na vrsto šele z zadnjo prenovo in z njo je bil grad po dolgih letih propadanja zopet predan v uporabo. V njem po prenovi delujejo glavna lokalna info točka, vinoteka, večnamenska Viteška dvorana (naslovna slika) in muzej v mansardi, ki je posvečen naravi in človeku na Krasu (avtorji razstave RPS d.o.o.).

Dvoriščna fasada spodnjega palacija je bila v predhodnih fazah neposrečeno nadzidana, zato je bil glavni cilj prenove zunanjosti gradu ta, da se je objektu povrnila skladnost in avtentičnost, ki se je skozi leta ohranjala na preostalih objektih kompleksa. Edini novi poseg na zunanjščini objekta je perforirani pano z grafiko kraške jame in imenom muzeja, ki prekriva horizontalno okno v mansardi na dvoriščni strani. V sklopu prenove se je rekonstruiral tudi mostovž, ki povezuje zgornji in spodnji palacij gradu.

Notranjost gradu je prenovljena kar se da enostavno, s tremi materiali – beton, steklo, les – in tremi barvami – bela, črna in barva lesa. Obstoječi kamniti zidovi so se statično sanirali, deloma ometali in pobelili. Pri obnovi so sledili ustaljenemu strokovnemu principu, po katerem naj obiskovalec iz uporabe materialov in obdelav razlikuje med starimi in novimi deli zgradbe, ki omogočajo potrebno funkcionalnost.

Novi volumni v obodu starega zidu so v skladu s tem načelom kontrasta praviloma črne barve ali stekleni. Obstoječi kamniti zidovi, ki nimajo posebnih kvalitet, so ometani s sanacijskim sušilnim ometom, ki sledi strukturi zidu, in prepleskani z apneno barvo. Stene so obdelane po principu starih kraških ometov, ki so bili v osnovi prisotni po notranjščini gradu. Kjer pa so bili v sklopu prejšnjih prenov obstoječi zidovi nadomeščeni z novimi opečnimi zidovi, je stena zaključena z gladkimi ometi, ki artikulirajo razliko med starim in novim.

Obstoječi kamniti zidovi, ki imajo kvalitetno strukturo ali vsebujejo detajle, ki jih je bilo vredno prezentirati, so zgolj prebarvani z apneno barvo, da je struktura kamna lepo vidna. Na enak način so obdelani novi armiranobetonski nosilni elementi v kleti in glavnem stopnišču. S tem sta prikazani sta obe tehnologiji gradnje, stara in nova. Tako kamen nekoč kot beton danes odražata karakter svoje dobe.

Prenovljene prostore je bilo treba kar najbolje tehnično opremiti, pri čemer so morali inštalacije in tehniko potopiti v debele kamnite zidove ali stisniti pod zastirko stropa. Viteška dvorana ima urejeno tudi prezračevanje in ogrevanje, ki je v celoti skrito pod nivojem tlaka. Opazimo lahko le ozko rego med ometano steno in poliranim betonskim tlakom, ki istočasno ločuje novo od starega in deluje kot dilatacija. V betonskih tlakih je lepo razviden lokalni agregat iz kraškega kamna bližnjega kamnoloma.

Najbolj prepoznaven element Štanjelskega gradu poleg belvederja je rondela, ki je zrasla iz prvotnih obrambnih zidov iz 15. stoletja. Tu so v vseh etažah, drugače kot v preostalih delih, uporabili les tako v obdelavi stropa z vidnimi tramovi kot tlakov s hrastovim parketom.

»Prenova je na ta način enostavna in čista ter prepušča pozornost obiskovalca vsebini in jeziku kamna, ki se neposredno zrcali na novih površinah, in s tem dvojno odzvanja. Tako stekleni volumni kot črni kubusi in strop predstavljajo temno ozadje in paspartu obstoječim belim stenam z jasno strukturo kamna, ki je glavno tvorivo Krasa,« razmišljata avtorici prenove.

»Tako kot je grad počasi nastajal in se razvijal, tako se počasi odvija njegova obnova. Pri tem pa je dobro to, da je v vsakem primeru očarljiv, tako v stanju ruševine, kot v stanju obnovljenega, tehnološko dovršenega objekta z interaktivnim muzejem, prireditveno dvorano in sodobno vinoteko. Na dvorišču gradu Štanjel je vedno lepo posedeti. Pod krošnjo stoletnega kostanja, s pogledom na kraško pokrajino skozi belveder, ob spremljavi skrbno izbrane glasbe in s kozarcem dobrega terana v roki se človek prepusti ritmu iz nekega drugega časa.«

Projekt »Grad Štanjel – notranjost severozahodnega palacija« je prejemnik nagrade OHS AWARD 2022 v kategoriji javnih stavb po izboru javnosti.

Veduta gradu (foto: Igor Fabjan)
Tloris kleti
Tloris pritličja
Tloris mansarde
Notranjost pred prenovo
Notranjost pred prenovo
Zunanjost s horizontalnim oknom v mansardi pred prenovo

 

Ime projekta: Grad Štanjel – Spodnji palacij
Avtor projekta: Teja Savelli, Tinkara Kodelja
Investitor: Občina Komen
Lokacija: Štanjel

Leto načrtovanja: 2018–2022
Leto izvedbe: 2020–2022

Površine: 1.250 m²
Klet: 89 m²
Pritličje: 360 m²
1. nadstropje: 498 m²
Mansarda: 402 m²
Parcela: 3.097 m²
Pozidana površina: 1302 m²

Projektanti arhitekture: Teja Savelli, Tinkara Kodelja, sodelavca Miha Rijavec, Tine Kljun (Projekt d.d. Nova Gorica)
Projektanti notranje opreme: Teja Savelli, Tinkara Kodelja  (Projekt d.d. Nova Gorica)
Avtorji razstave: RPS d.o.o.
Gradbene konstrukcije: Vilko Šuligoj, dr. Peter Kante  (Projekt d.d. Nova Gorica)
Elektro instalacije: Dean Božič, Neža Grmek  (Projekt d.d. Nova Gorica)
Strojne napeljave: Matjaž Makarovič, Bogdan Lapajne, Andrej Benedetič  (Projekt d.d. Nova Gorica)

Izvajalci:
Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del: KSP d.d. Sežana
Notranja oprema: RPS d.o.o. (muzej), Arel oprema d.o.o. (vinoteka)
Zunanja ureditev: KSP d.d. Sežana

Fotografije: arhiv avtorjev, Anže Vrabl, Tadej Bolta, Anja Rojc
Pripravil: L. J.

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.