Družinska hiša Maksimir, ki je nastala v sodelovanju arhitekturnih studiev Struktura in 2A1-BÜRO, pravokotno parcelo razdeli na dva segmenta zunanjih prostorov. Poleg tega se različni segmenti zunanjih in notranjih prostorov ter njihove povezave oblikujejo v sami zasnovi hiše. Manjši segmenti se med sabo sicer razlikujejo, vendar še vedno vsebujejo elemente celote, kar pripomore k ideji celovitosti zasnove. Oblika in razporeditev prostorov je podrejena osnovnim geometrijskim pravilom, ki pripomorejo k samooblikovanju stavbe.

Osnovni gradnik je polovični kubus približne velikosti 14 x 14 m, katerega končna oblika je dosežena z odvzemanjem volumna. Grajen prostor je zreduciran na bistvene elemente brez nepotrebnega. Dve osi razdelijo kvadratni tloris na štiri enake dele, okoli katere se ustvari osrednji »križ«, kjer se nahajajo servisni prostori. Poleg tega sta s to delitvijo v vsaki etaži oblikovana dva zunanja in dva notranja prostora, ki vsebujejo jasno povezanost ter soodvisnost notranjosti z zunanjostjo. S sledenjem jasnih pravil zasnove so prostori različnih karakterjev dodatno povezani v koherentno celoto.

Pot skozi hišo nas pelje skozi različne ambiente. Tako nas ob vstopu v sprednje notranje dvorišče pričaka intimen zunanji prostor z različnimi dražljaji. Mehka svetloba vstopa skozi perforirano steno, kar istočasno nudi zasebnost in poglede navzven. Streha z okroglo odprtino omogoča delno nadkrivanje, ki s svojimi mehkimi linijami omehča celoten prostor. Z ozelenitvijo dvorišča in minimalnim tlakovanjem je ustvarjeno prijetno intimno zatočišče, ki vizualno povezuje oba zunanja prostora (vstopno in večje zadnje dvorišče) in nudi pogled v prostorsko kompleksnost stavbe. Vsi elementi skupaj ustvarijo trenutek, ko se začne proces razumevanja zasnove – prepletanje in povezovanje različnih elementov.

Vstopni hodnik služi kot prag hiše in nas sekventno pripelje iz zunanjosti v središče hiše. V odprt večji prostor v pritličju vstopamo diagonalno, kjer se med sabo prepletajo prostori dnevne sobe, jedilnice in kuhinje. Jedilna miza je umeščena poleg večjega okna, ki se odpira na vhodno dvorišče. Z zasnovo širše okenske police in umestitvijo knjižnih polic po obodu je pridobljen prijeten kotiček s pogledi na zunanjost. Stopnišče je v pritličju umeščeno med garažo in manjšim dvoriščem ter ustvarja krožno vertikalno pot med vsemi etažami hiše, vedno pa nas pripelje v njeno središče. V nadstropju so okoli servisnega »križa« razporejeni zasebni prostori – spalnice z delovnim predprostorom. Krožni balkon s filigransko kovinsko ograjo nad vstopnim dvoriščem krožno zaključi pot skozi hišo, s spremembo percepcije je ideja celovitosti zasnove še bolj razumljiva. Poleg tega je streha pohodna in ponuja popolnoma zaseben prostor za počitek in meditacijo.

Gibanje skozi različne prostore vodi naravna svetloba. Z uporabo svetlih površin in nevtralnih sivih tonov keramike v kombinaciji s hrastovim lesom so notranji prostori blagodejni in domači. Betonska konstrukcija omogoča zasnovo elegantne zunanjosti. S prepletanjem introvertiranih in ekstrovertiranih momentov so arhitekti omogočili razgibano domače življenje, katero pa še vedno ustvarja enovito celoto v svoji zasnovi.