Sredi dvajsetega stoletja se je že zdelo, da so kipi zaslužnih mož brezupno zastarel način obeleževanja zgodovine in zgodovinskega spomina. Bronasta soha v uniformi ali v »umetniškem« ogrinjalu, v daljavo uprt pogled, kakšna sablja ali knjiga v roki, in pa seveda hlače – ženske so bile sprejemljive samo v obliki razgaljenih alegoričnih muz in boginj…
Nadaljuj z branjem
Nedavne polemike v zvezi s podelitvijo naslova častnega občana občine Komen so spet opomnile, da le malokateri arhitekt ostaja več kot pol stoletja po svoji smrti tako ambivalentna figura kot ravno Maks Fabiani. Iz dolgoletne margine, ki je mejila na pozabo, ga je proti koncu dvajsetega stoletja rešilo povečano zanimanje za secesijo, Ljubljanski potres leta…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
