Že pred izbruhom epidemije koronavirusa v Sloveniji letošnjega marca se je zdelo, da medgeneracijska solidarnost visi na nitki. Domovi za starejše so bili prepolni, preskrba s sobami za študente povsem nezadostna, razpolaganje z neprofitnimi stanovanji za mlade družine pa bolj teoretično kot dejansko. Nato pa se je zgodila epidemija. Ta je po eni strani bistveno zaostrila že tako napeta medgeneracijska razmerja: domovi za ostarele so pristali na prvi fronti epidemije, kjer z žalostno statistiko vztrajajo še danes; zgodil se je izgon dijakov in študentov iz dijaških in študentskih domov – iz prostorov, ki je mnogim pomenil edino varno in samostojno prebivališče. Odpuščanja in ekonomska kriza pa so mnoge kreditojemalce v premajhnih stanovanjih postavile v še bistveno bolj nemogočo situacijo. Epidemija koronavirusa pa je najbolj boleče posegla ravno v razmerja med različnimi generacijami: nekateri oskrbovanci v domovih za starejše so morali cele mesece preživljati brez stikov z najbližjimi; možnost fizičnih stikov izven lastnega gospodinjstva je postala skoraj nična; že samo operativne definicije, kot so »gospodinjstvo«, »socialna distanca«, »omejitev gibanja« ali »stanovanje«, so postale diskriminatorne do vseh, ki živijo sami, v majhnih stanovanjih brez vrta ali vsaj balkona, v majhnih občinah brez popolnjene osnovne družbene infrastrukture, brez bližnjih sorodnikov ali pa na odmaknjenih geografskih lokacijah. Povsem neznana je psihološka in čustvena škoda obdobja, ki je porezalo najbolj intimne medčloveške kontakte in ki bo morda trajalo še bistveno dlje kot eno leto.

Hitro se je izkazalo, da ne gre za vprašanje, kako potrpeti dva ali tri tedne. Gre za potrebo po izumu drugačnega načina življenja tu in zdaj, med izrednimi razmerami in znotraj novih omejitev. Med tako dolgotrajnim bojem, kot so globalni ukrepi za zajezitev epidemije, je pač potrebno obdržati psihološko in čustveno, ne samo fizično zdravje, ter izumiti humane načine eksistence znotraj izrednih ukrepov. Termine, kot so »socialna distanca«, je treba preoblikovati tako, da fizična distanca ne pogojuje čustvene izlacije in psihološke stiske.

Kaj torej pomeni medčloveška bližina v času koronavirusa? Na nekem ljubljanskem vrtu je iz analize zaostrene situacije v preteklih dneh iz nič zrastel eden izmed močnih odgovorov na vprašanje, kako ne živeti samo v prihodnosti, v domnevnem obdobju, ko »bo vse spet po starem«, ampak tudi tu in zdaj, med nemogočimi zahtevami in ostrimi varnostnimi pogoji. »Zbliževalnik« je preprosta in vendar fleksibilna, »naredi si sam« struktura, ki omogoča stik in pogovor med bližnjimi, ki bi sicer morali ostati na daljavi ali povezani samo preko virtualnih komunikacijskih sredstev. Če se je »dotik« iz oprijemljive geste nenadoma spremenil v povsem neoprijemljiv in abstrakten namen, je z Zbliževalnikom spet postal skoraj enakovreden dobremu staremu, predkoronskemu dotiku. Bližina, beseda in dotik so z Zbliževalnikom spet postali možni, fizična distanca pa se je dokončno ločila od fraze »socialna distanca«.

Miloš Kosec

Avtorji zbliževalnika svoj projekt opisujejo takole:

Zbliževalnik je prosojna pregrada, ki v času epidemije covid-19 ogroženim skupinam omogoča varen klepet z bližnjimi. Zbliževalnik je nastal zaradi zgodbe o prijatelju, ki vsled epidemije več tednov ni mogel obiskati očeta v domu starejših občanov. Po raziskavi, ki smo jo opravili med domovi, smo ugotovili, da se vodje zavedajo pomena, ki ga ima stik z bližnjimi za zdravje varovancev ter da se na vse pretege trudijo, da bi stike omogočali. Večina sogovornikov pa je izpostavila tudi težave, s katerimi se soočajo pri organiziranju obiskov, in izrazila željo po rešitvi, ki bi obiske olajšala. Domislili smo se preproste pregrade, ki ob lepem vremenu omogoča varen klepet med starostniki in drugimi pripadniki ogroženih skupin ter njihovimi bližnjimi. Prototip smo s sponzorskimi sredstvi oblikovali in sestavili v prostem času; naslednji podvig, ki se ga bomo lotili, pa je iskanje rešitve za notranje prostore. Upamo, da bo bližino omogočil čim večim!

Avtorji Zbliževalnik ponujajo nepridobitno, naročnik krije stroške materiala in izdelave. Z načrtom v PDF obliki, ki bo kmalu na voljo za brezplačen prenos na spletni strani, pa si bo lahko zbliževalnik izdelal kdorkoli.

Sodelujoči:

Katja Simončič

Matic Vrabič

Petra Varl

Danilo Ončevski

Nikola Shekerinov

Mitja Godnič

Ena misel na “Zbliževalnik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja