Objavljamo uvodnik v 32. številko revije Outsider. Lepo vabljeni k branju revije.
Sporočite nam vaše odzive, mnenja in predloge na: [email protected]
Pred vami je četrta številka v osmem letniku izhajanja revije Outsider. Z novim letom veselo vstopamo v deveti letnik. Ozrimo se na kratko v vsebine in akcije, ki so nas prevzemale in navdihovale v iztekajočem se letu.
Spomladi smo revijo posvetili javnemu prostoru, temi, ki nas sicer spremlja kot poglavitno polje zanimanja že vse od začetkov leta 2015. Prostor revije smo razširili v javni prostor mesta: ob Plečnikovi trafiki na Vegovi v Ljubljani smo od marca do oktobra vzpostavili prodajalnico revij in knjig, ob njej pa v toplejših večerih prirejali srečanja, polemike in debate. Ker trafika nima lastnega električnega priključka, si elektriko izposojamo od bližnje mestne svetilke, ki se prižge ob sončnem zahodu – vpetost v vse ravni urbanega tkiva je močna in neposredna. Poleti nas je iz Barcelone razveselila novica, da je Trafika uvrščena med 20 najboljših javnih prostorov Evrope poleg 5 finalistov; žirija je odločala med 326 prijavljenimi deli. Lepa potrditev, da tudi z ustvarjanjem revije in povezanih akcij kreiramo arhitekturo. Verjamemo, da lahko z artikulirano mislijo in držo sprožamo konkretne izboljšave tudi v fizičnem prostoru.
Poleti smo 30. številko posvetili še enemu odprtemu prostoru: gozdu. Kaj ima to z arhitekturo, boste morda pomislili. Nič – če arhitekturo razumemo kot nekaj samozadostnega. Vse – če o arhitekturi razmišljamo kot o enakovrednem delu vsega prostora različnih bitij; tudi tistega, kamor človek praviloma ne posega z gradnjo bivališč, a je pomemben kot proces: ne le kot vir materiala, ampak kot antipod urejenemu, grajenemu prostoru. V razmisleke o arhitekturi v času podnebnih sprememb in energetske krize smo vstopili osebno, skupaj, zavihali smo rokave in zarili roke v zemljo. Letos smo prvič izvedli serijo delavnic gradnje z zbito zemljo brez zunanjega mentorstva, na podlagi lastnega eksperimentiranja (in sedemletnega raziskovanja teorije in prakse). Stik z zemljo nas je navdušil in je eno temeljnih gonil revije.
Jesensko številko smo posvetili izobraževanju, eksperimentiranju in igri, med drugim smo se poglobili v vprašanje, kako lahko s komplementarnimi vsebinami dopolnimo obstoječi sistem arhitekturnega poučevanja. To je ena izmed misli, s katero vstopamo v naslednje leto. Razveselila nas je nagrada – častno priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) –, ki jo razumemo kot potrditev svoje izhodiščne predpostavke, da lahko temeljne premike znotraj stroke sprožimo z njenega obrobja. Drža, ki se vsebine loteva poglobljeno, angažirano in z osebno odgovornostjo, a do vseh akterjev in institucij ohranja kritično distanco in določeno mero dvoma, je včasih težka in neudobna in se v marsikaterem pogledu »ne izplača«, a je edina, ki nas zanima in ki nam omogoča, da s ponosom zremo na do zdaj prehojeni začetek poti.
Zimsko številko, v katero zdaj skupaj vstopamo, posvečamo še eni temeljni temi, ki nas spremlja vse od začetka in se je prebila v ospredje arhitekturnega diskurza. Prenova. Zagovarjamo stališče, da je vsaka obstoječa stavba zaradi vgrajenega dela, energije in časa vredna temeljitega razmisleka, ali jo je smiselno ohraniti. In če jo, je obstoječe stanje dediščina in vrednota, ki arhitekture ne omejuje, ampak nasprotno omogoča večplastno ustvarjalno potezo.
Ob 115. obletnici rojstva arhitekta Edvarda Ravnikarja je pri naši reviji izšla knjiga, monografija, posvečena vpogledu v intimni ustvarjalni svet skozi ročne skice. Ob izidu smo na pročelju Plečnikove trafike postavili razstavo izbranih risb. Vabljeni k ogledu.
V prvi številki smo zapisali misel, ki je bila naše izhodišče: da arhitektura, če je dobra, vedno presega svoj prostor in čas. Sega onkraj svoje pozicije in sporoča več, kot bi si lahko zamislil njen kreator.
Arhitektura je Outsider.
Nina Granda, urednica
*V tiskani reviji se je v uvodnik prikradel tiskarski škrat. Letos praznujemo 115. obletnico rojstva arhitekta Edvarda Ravnikarja, in ne 150., kot smo napačno zapisali v tisku. Za napako se vsem bralkam in bralcem opravičujemo.
