Septembra 2020 sta župana obeh Goric slavnostno razglasila rezultate mednarodnega natečaja za območje skupnega trga. Natanko dve leti kasneje, septembra 2022, je EZTS GO objavil poziv za zbiranje ponudb za izdelavo projektne dokumentacije za neko povsem drugačno ureditev trga in objekta. Nova rešitev ni nastala na podlagi natečaja, pravzaprav niti na podlagi idejnega projekta ne, temveč zgolj na podlagi študije o izvedljivosti. Za izvedbo te študije ni bilo nobenega javnega poziva, pri omenjenem izboru projektanta pa niso bile zahtevane niti reference. Tako je edino merilo za izbor najnižja cena. Novi projekt javno ni bil predstavljen.
Natečaj je uveljavljena oblika iskanja najboljših rešitev, saj omogoča primerjavo in zagotavlja strokovno izbiro. Urejanje skupnega trga z mozaikom je bilo v letih 2003–2004 izpeljano na podlagi natečaja. Prav tako je bil osnova za urejanje območja ob Prvomajski urbanistični natečaj iz leta 2002. Bližnja Ajdovščina je zgolj v treh letih (2017–2020) uspešno izvedla natečaj in poskrbela za realizacijo prenove osrednjega trga. V Sloveniji je vsako leto izpeljanih kar nekaj natečajev, kar prikazuje tudi razstava Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je gostovala v Novi Gorici. Celo za zasnovo slovenskega paviljona na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu je bil letos razpisan natečaj. »Arhitekturni natečaji so med najučinkovitejšimi načini za doseganje odličnosti pri gradnji in oblikovanju javnega prostora v lokalnih skupnostih,« je zapisano v izjavi Mednarodne zveze arhitektov (UIA) in Sveta arhitektov Evrope (ACE) iz leta 2019.
Jeseni 2021 je postalo jasno, da trg ne bo urejen na podlagi natečajne rešitve. Za neuporabnost rešitev mednarodnega natečaja niso bili krivi avtorji, komisija ali institucije, ki izdajajo razna dovoljenja, temveč neustrezno opredeljen projekt, predvsem v točkah, ki zadevajo odločitve naročnika, kot so vsebine in obseg investicije. Člani izvršnega odbora DPA smo na sestanku s predstavniki novogoriške občine, 14. 9. 2021, poudarili, da je potrebno v takem primeru razpisati nov natečaj, bodisi javni ali vabljeni. Podoben poziv je bil nato podan še v skupnem pismu s kolegi iz Gorice februarja 2022. Leto dni časa je bilo več kot dovolj za izvedbo novega natečaja. Namesto tega je EZTS GO naročil izdelavo PFTE (Progetto di fattibilità tecnico-economica), ki je po vsebini dejansko študija o izvedljivosti projekta in se posveča finančnim in upravnim vidikom investicije. Brez ustreznega izbora je študija med vrsticami prinesla tudi novo zasnovo trga, ki pa ni bila vsebinsko in idejno obdelana v primernem idejnem projektu. Izbrana je bila netransparentno in brez udeležbe stroke v telesih odločanja. Tudi če ne bi izvedli novega natečaja, bi lahko na transparenten način izbrali novo rešitev. Občina Tolmin je na primer za nov most v Mostu na Soči naročila izdelavo štirih različnih idejnih rešitev in tudi s pomočjo glasovanja krajanov izbrala najbolj ustrezno. Tudi pri vseh ostalih prostorskih posegih, ki naj bi se v Novi Gorici zgodili v okviru EPK-ja, ni nič drugače. Dejstvo, da prav nobeden od napovedanih projektov ni bil izbran na natečaju, je izredno zaskrbljujoče. Zastavlja se vprašanje, ali je Nova Gorica danes še zmožna dosegati takšen nivo prostorske kulture kot pred dvema desetletjema, ko je bil ob vstopanju Slovenije v evropske povezave razpisan natečaj za območje ob železnici.
EZTS GO kot naročnik dosedanjih aktivnosti se ni v zadostni meri posvetil vsebini, ampak se je ukvarjal zgolj s formalno izpeljavo posameznih postopkov, kar je na koncu privedlo do zamud in neustreznih rešitev. Občinski vodstvi morata premisliti, ali je EZTS GO s sedanjo kadrovsko zasedbo zmožen voditi vsebinsko pripravo tako zahtevnih projektov: tri leta zapravljenega časa (2019–2022), izključevanje stroke in javnosti iz procesa odločanja, ukvarjanje zgolj s formalizmi javnega naročanja, ne pa posvečanje vsebini projektov, so kritične točke, ki zahtevajo ukrepanje. Na drugi strani lahko v mestni občini spremljamo revitalizacijo gradu Rihemberk, ki se, navkljub manjšim posegom, ob ustreznem strokovnem vodenju odvija učinkovito in kvalitetno.
Posegi v javni prostor so kompleksni, ker gre za oblikovanje prostora celotne skupnosti. V svetu se tako uveljavlja pristop taktičnega urbanizma (tactical urbanism), ki javni prostor še pred izvedbo novih, trajnih, grajenih ureditev začne preurejati z domiselnimi testnimi ureditvami. Kanadski Montreal je na takšen način za dve leti (2022–2024) izvedel prostorsko intervencijo na ulici St. Denis, ki je ena osrednjih ulic mesta. V Ljubljani je bila pred fizično prenovo na tak način preurejena Slovenska cesta. Takšen pristop uvajajo tudi različna evropska mesta, denimo Barcelona. V časovni stiski, ki je posledica neustreznega vodenja projekta prenove skupnega trga, je do leta 2024 mogoče kvalitetno izpeljati samo takšno vrsto posegov, ki so lahko tudi odlično izhodišče za izvedbo trajnejših rešitev. Vendar pa se vsak kvaliteten projekt začne pri jasno opredeljenih izhodiščih in dobri idejni rešitvi.
Pred nami stoji vprašanje, ali se bomo evropski in svetovni javnosti leta 2025 predstavili kot somestje, ki s prostorom ravna inovativno, premišljeno, vključujoče in odgovorno, ali pa z rokohitrsko izpeljanim tlakovanjem? Ali bomo pokazali, da je del naše kulture tudi kultura urejanja prostora? Vprašanje ni samo, kaj bo leto 2025 obema mestoma prineslo, ampak tudi, kaj jima bo zapustilo.
Izvršni odbor Društva primorskih arhitektov,
november 2022
—
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so povsem drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.
Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]
Hvala!
