Advertisement
garaze-nova-gorica-2-web
Eva Sušnik: Obmirovani promet

Izraz aktivni promet označuje gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti. Poznamo tudi izraz mirujoči promet, to so vozila, ki mirujejo na za to določenih javnih ali zasebnih površinah; parkirišča, postajališča avtobusov in podobno. Obstaja pa tudi prav poseben pojav, ki bi ga lahko imenovali »obmirovani promet«: male pritlične hiške ob večstanovanjskih stavbah, večinoma začasnega, zanikrnega ali pa neenotnega videza, ki so nekoč služile kot samostoječe garaže.

V Novi Gorici je še posebej veliko nadzemnih parkirišč, garaž, pa tudi skladišč in drugih podobnih vsebin, ki bi se sicer lahko »pospravile« v podzemne etaže. Razlog je v tem, da so odpadne vode speljane tik pod površjem: ob začetku gradnje mesta v 40. letih so namreč vse fekalne vode namesto v oddaljeno in nižje ležečo Sočo speljali kar v odprti potok Koren, to pa je pomenilo, da se v mestu brez drage in napredne tehnologije ni dalo uporabljati kleti ali pa so bile te redno poplavljene s fekalno vodo. Zato so vse vsebine, ki so običajno skrite pred očmi, pri nas tik pred njimi.

Delovne brigade, delo v lastni režiji in improvizacija, značilni za nastajanje Nove Gorice v praksi, so se pri nekaterih nalogah iztekli boljše, pri nekaterih slabše. Če se je prosto zasajevanje različnih drevesnih vrst zaradi klime dobro obneslo, to ne velja za kopanje kanalizacije »po občutku«, zaradi katerega je sedaj mestni parter precej manj funkcionalen, kot bi lahko bil.

Med njimi so hiške, ki jih še vedno imenujemo garaže, čeprav sodobnih avtov, ki so širši od starejših, že dolgo ne moremo več parkirati vanje. Premajhne garažice tako postajajo priročna skladišča za vsakovrstno šaro na centralnih mestnih lokacijah. Po navadi so nanizane v eno ali v dve vrsti, ki se gledata, skupaj z dostopi pa mestnemu parterju jemljejo veliko površino. Večinoma so v slabem stanju, krite z azbestno streho. Vsaka garaža pripada drugemu lastniku, zato so skupne prenove skoraj nemogoče, saj je pri takem številu deležnikov težko doseči konsenz in je situacijo birokratsko pravzaprav nemogoče urediti. Ob rasti cen nepremičnin, pomanjkanju stanovanj, parkirnih mest … se v samem centru Nove Gorice, na najboljših lokacijah, za garažnimi vrati kopičijo stara smučarska oprema, rezervni avtodeli za že davno prodan avto, kak zaprašen otroški voziček, staro orodje in podobno.

Take garaže najdemo med Ruskimi bloki, za tržnico, na Trubarjevi in Rutarjevi ulici … Najmanj ena od teh lokacij bi bila primerna za kakšno novogradnjo, v smislu zgoščevanja urbanega tkiva. A v mestu za gradnjo novih stanovanj raje uničujemo kvalitetno arhitekturo. V mislih imam denimo Kemometal na Rejčevi ulici: v mestu, polnem praznih in degradiranih površin ter s šaro napolnjenih garaž, bo nov stanovanjski blok zrasel na edini arhitekturi v Novi Gorici, ki bi jo lahko označili za neke vrste brutalizem – gre za paviljonski trgovski objekt z velikimi steklenimi površinami in ohranjenim vidnim betonom konstrukcije. Stavba nudi veliko možnosti uporabe; na to kaže tudi večletno prizadevanje občine za odkup in nebroj idej za vsebinsko prenovo: coworking, makerspace, točka kulturnih praks … Konec koncev leži objekt na Rejčevi ulici, ki naj bi jo novi prehod nad ali pod tiri povezal z železniško postajo, predvidenim prizoriščem glavnih vsebin EPK – a to je že druga zgodba.

Kakšen pristop bi torej lahko imeli do prej omenjenih garaž? Glede na to, da ne služijo več prvotnemu namenu, bi bila potrebna še formalna sprememba namembnosti. Vanje so vgrajeni življenjsko nevarni materiali, torej je potrebna sanacija. Dokler nimamo strategij, kaj z mestnim prostorom, bi lahko lastnikom ponudili parkiranje drugje (morda v kateri od praznih parkirnih hiš, ki jih v mestu ne manjka?), v te garaže pa namestili začasne vsebine. Na misel mi pride širok nabor dejavnosti: delavnice za obrtnike in umetnike, lokali ulične prehrane, vadbeni prostor za bende, mini telovadnice, mini bari ob sprehajalni poti ob Kornu … Strehe bi v eni potezi zamenjali za pločevinaste in nanje namestili sončne celice, v vsako peto ali deseto garažo napeljali vodo in uredili javne sanitarije …

Zveni kot najbolj nore sanje uporabnice mestnega prostora.

Prijateljica Hrvatica mi je povedala, da pri njih kroži šala, da ima Reka tako slab kolodvor, da ga niti EPK ni uspelo izboljšati. Na njihovi avtobusni postaji si moker, ko dežuje, in premražen pozimi – tako je tudi po poteku leta, ko je Reka imela naziv evropska prestolnica kulture. Ta se leta 2025 obeta tudi Novi Gorici. Ampak kaj za mesto ostane, ko gre karavana dalje? V Novi Gorici se na področju NVO formira močna Mreža26, ki bo združevala nevladnike tudi po 2025, muzej in druge institucije bodo imele (upamo) nove prostore in vsebine – kaj pa bo ostalo v fizičnem prostoru mesta?

Mislim, da je vzgonski veter EPK prava priložnost za reševanje tudi drugih težav v mestu: ena od teh je gotovo javni prostor. Čas je, da se vprašamo, kakšen je in kakšnega si želimo v prihodnosti.

Če so široke ceste, številna parkirna mesta, visoka dovoljena hitrost, slab dostop za invalidske in otroške vozičke ter slab javni promet izraz prioritizacije avtomobilskega prometa in v posmeh trajnostni mobilnosti, potem bi lahko rekli, da so stare, premajhne garaže, pokrite z azbestom, uporabljane za shranjevanje krame in zavzemajoče ogromno površino mesta, svojevrsten spomenik nefunkcionalnosti, zastarelosti in preživetosti.

Veliko število lastnikov, torej birokratska prepreka, to stanje ne samo omogoča, ampak tudi vzdržuje za prihodnost. Lastniška struktura in občinska uprava sta seveda ločeni zadevi, a z vizijo slednje bi morda lažje presegali tudi takšne zagate. Primer dobre prakse je bratsko mesto Chemnitz, v Nemčiji, ki bo prav tako evropska prestolnica kulture leta 2025. Tudi tam poznajo premajhne, stare garažice in v času do EPK zanje pripravljajo revitalizacijo – fizično in vsebinsko prenovo. Morda so nam oni lahko za zgled.

Vir: chemnitz2025.de

 

Napisala: Eva Sušnik

Projekt revitalizacije garaž v Chemnitzu: https://chemnitz2025.de/en/allgemein/3000garages

 

Prispevek je del serije »Nova Gorica 2025«, ki tematizira prostorski razvoj Nove Gorice. Serijo v kritičnem obdobju priprave na projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025 v sodelovanju z uredništvom revije Outsider ureja arhitektka Eva Sušnik.

*

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.