Zaradi rasti vrtca, s katerim si je delila pritličje stanovanjskega bloka, si je podružnična knjižnica v Mislinji morala poiskati nove prostore in jih našla v poslovno-stanovanjski stavbi na zahodnem robu novejšega naselja družinskih hiš. Pred nalogo, kako v hibridnem objektu iz leta 2006 brez posebnih arhitekturnih kvalitet, kjer ima podeželska občina med drugim sejno sobo in razstavni prostor, ustvariti ambient dnevne sobe domačinov, so se znašli arhitekti iz studia Biro bunker: »Gre za na videz nepomemben, a zanimiv arhitekturni izziv. Občina je majhna, budžet omejen, želeli pa smo ustvariti prostor, ki bo knjižnici omogočil, da zares zaživi.«
Glavna poteza njihove rešitve je v halo pod poševno streho vstavljeni volumen, ki vzpostavlja hierarhijo prostora in deli dve odprti coni pritličja: čitalnica in otroški kotiček ob severni fasadi objekta sta osvetljena skozi nove okenske odprtine vzdolž celotnega prostora, na drugi strani pa je knjižni del s prostorom za več kot 25.000 knjižnih enot osvetljen preko obstoječih strešnih oken.
Servisni blok znotraj volumna gosti vse ostale prostore, ki so potrebni za delovanje vaške knjižnice. Na zahodni strani prostora, kjer sta tudi dostopa s severa in juga, se nahaja izdajni pult. Znotraj bloka mu sledijo računalniški kotiček, pisarna in študijska čitalnica, ki sta osvetljeni preko steklene stene, ter povsem na koncu prostori za zaposlene – čajna kuhinja z garderobo in sanitarijami.
Posebna pridobitev knjižnice je galerija na vrhu servisnega volumna, dostopna iz cezure za računalniškim kotičkom. Galerija nudi prostor za bralne urice, srečanja različnih skupin, predavanja, pogovore ali pa le umik od vrveža v pritličju.
Z umestitvijo servisnega volumna so arhitekti kar najbolje izkoristili oba vira naravne osvetlitve prostora in prostor pod visokimi stropovi poslovne stavbe. Tega so artikulirali tudi z dinamično kompozicijo panelnih luči, ki poživljajo sicer geometrijsko preprost in oblikovno zadržan ambient. Poteza vstavljenega volumna je poudarjena in povezana v celoto s pastelno rožnatim odtenkom, sicer pa je barvna paleta nevtralna, podrejena svetlobi, knjigam in uporabnikom.
Arhitektom je uspelo na majhni površini oblikovati raznolike ambiente, ki omogočajo izvajanje dejavnosti in spodbujajo srečevanje različnih starostnih in interesnih skupin, da knjižnica lahko zaživi kot pomemben prostor kulturnega in družabnega življenja v najjužnejšem delu Koroške.
Ali verjamete, da arhitektura lahko spreminja svet – in na kakšen način?
Arhitektura ima moč spreminjanja sveta. Še več, arhitektura sveta ne le spreminja, ampak ga celo sama ustvarja. Dobra arhitektura spodbuja k razmišljanju, je javno dostopna in odpira nove možnosti. Ustvarjalna moč arhitekture se posebno kaže na ravni lokalnih skupnosti, kjer so projekti, kot je na primer knjižnica Ksaverja Meška v Mislinji, bistvenega pomena za življenje skupnosti. Četudi arhitekti delujejo v širokem spektru različnih meril, od notranjega oblikovanja do načrtovanja celih mest, tudi še tako neznatne arhitekturne intervencije lahko načnejo ustaljene vzorce. Skromno oblikovani prostor nove knjižnice bo nudil okvir za novo in drugačno javno življenje skupnosti v Mislinji. Resnična moč arhitekture je v možnosti ustvarjanja kvalitetnega okvirja za življenje. Potrebno pa je omeniti tudi drugo plat te moči, in sicer odgovornosti, ki jo ima arhitektura do posameznika, družbe in planeta. Svet, ki ga ustvarjamo in gradimo, mora biti pravičnejši in bolj vzdržen.
Ime projekta: Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec – Enota Mislinja
Avtor projekta: Nace Mohorič, Urh Wiegele, Mladen Mavrović
Investitor: Občina Mislinja
Lokacija: Mislinja
Leto načrtovanja: 2019
Leto izvedbe: 2022
Površina: 240 m²
Št. enot knjižničnega gradiva: 20.000
Projektanti:
Arhitektura: biro bunker; Vebiro
Projektant elektro instalacij: Elektroprojekti, Karmen Kegl Kalšan s.p.
Projektant strojnih instalacij: ENERGOCONSULT, Janez Krajnc s.p.
Projektant gradbenih konstrukcij: Matej Dežman s.p.
Izvajalci:
Glavni izvajalec: Vemal d.o.o.
Mizarska dela: Mizarstvo Pajenk d.o.o
Fotografija: Ana Skobe
Napisal: Luka Jerman
