Ime Kemometal je Novogoričanom vtisnjeno globoko v podzavest in se za stavbo nekdanje blagovnice uporablja še danes, nekaj več kot 40 let po odprtju, ko prvotna vsebina, po kateri nosi ime, že dolgo več ne polni njenih prostorov. Z rastjo mesta je bila namreč pomaknjena v nakupovalna središča ob mestne robove, lokacija objekta pa postaja vedno bolj centralna.
Današnje stanje slikovito razkrivata paradoksalni ulični fasadi. Programsko polna polovica objekta je pred ulico skrita za zasteklitvami, ki so tipično polepljene z reklamnimi folijami trgovine z jestvinami, druga pa preko praznih in zaprašenih vitrin spušča pogled globoko v svojo zapuščeno notranjost. Mimoidoči lahko v prostoru hitro zazna neravnovesje in porodijo se vprašanja v zvezi z učinkovito rabo mestne površine ter vlogi, ki jo objekt v prostoru še ima. Odgovor na to je morda iskati v arhitekturni in urbanistični artikulaciji tega mestnega vogala, ki pričata o specifiki in času nastanka mesta, zaradi česar je stavba Kemometala vse pomembnejša vez s preteklostjo prostora.
Nova Gorica je mlado mesto, načrtovano in grajeno po drugi svetovni vojni z namenom ustanovitve novega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča zaledju krajev, ki so po na novo začrtani meji izgubili svoj center v italijanski Gorici. Do 70. let je mesto raslo predvsem na jugu, območje Kemometala pa je segalo na obrobje mestnega tkiva, kjer je že stalo nekaj stanovanjskih blokov, garažna hiša in igrišče, na sami lokaciji pa manj ugledna stavba delavnice Splošnega servisa. Iz potrebe po diverzifikaciji obstoječe ponudbe je Primorje Gorica zato na tem mestu naročilo projekt Blagovnice CHEMOMETAL (kasneje Kemometal), ki je mesto obogatil z novima poslovalnicama »drogerije in železnine«, ki sta združeni pod eno streho kupcu ponudili več izbire na istem mestu.
Objekt se nahaja na vogalu Cankarjeve in Rejčeve (prej Leninove) ulice. Slednja deluje kot podaljšek glavnega trga – med gledališčem, knjižnico in občinsko stavbo na vzhodnem koncu ter nekdanjo remizo z nakupovalnim centrom na zahodnem se vzdolž Rejčeve zvrstijo trgovski center, banka, kulturni dom, šole, športni park in številni vmesni lokali ter prodajalne.
Če smatramo Magistralo (danes Kidričevo) za hrbtenico mestnega urbanizma, je Rejčeva njeno glavno rebro – nekoč golo in pusto območje je danes vegetacijsko bujen in programsko razgiban del mesta, ki se v merilu bolj približa pešcu. Relativno skromen pritlični volumen Kemometala, od ceste dvignjen za štiri stopnice, je tako eden od nižjih, a pomembnih členov v verigi.
Idejna zasnova Kemometala je delo arhitekta Iva Šutine, projektiranje pa je bilo zaupano biroju Projekt Nova Gorica, katerega eden od štirih ustanovnih članov je bil tudi Ernest Kufersin. Po poklicu višji gradbeni tehnik brez arhitekturne šole je postal tudi odgovorni vodja projekta, česar pa se je lotil z željo po prispevanju k oblikovanju nečesa drugačnega. Iz pogovora z njim razberem, da je bil objekt že takrat sprejet kot nekaj avantgardnega, danes pa mu zanimanje in skrb za obstoj le še dodatno potrjujeta, zakaj mu je od vseh njegovih projektov prav ta »najbolj pri srcu«. Ker je šlo za adaptacijo, je pri projektu upošteval obstoječo konstrukcijo delavnice in njej prilagodil konstrukcijo prizidkov.
Izpis iz tehničnega poročila:
Obstoječi objekt je pravokotna stavba, dimenzij 29,90 x 27,60, pritlična, dvokapna.
Nosilna konstrukcija so armiranobetonski okvirji na stebrih 40/40.
Strešna konstrukcija je monta 20 + 5 tlačne plošče.
Novo trgovsko celoto z večjimi kapacitetami so sestavili funkcionalni prizidki na vse štiri strani. Vogal med glavnima ulicama sta definirala reprezentativna zastekljena volumna z vhodi v veleblagovnico. Zahodni del je dobil nadkrito parkirišče s prostorom za naklado kupljenega blaga, na severni strani pa parkirišče za zaposlene s servisnimi dovozi.
Obstoječa nosilna konstrukcija je bila dopolnjena z novo v istem rastru, pritlična etažnost pa ohranjena. Višino naj bi Kufersin določil na podlagi maksimalne dimenzije zasteklitev, ki jih je bilo možno takrat dobiti v znameniti Industriji stekla Pančevo.
Avtor je smisel za arhitekturo izoblikoval prek dela, spoznavanja projektov kolegov iz stroke ter s črpanjem znanja iz arhitekturnih revij. Funkcionalno dovršeno zasnovo je tako nadgradil z oblikovanjem fasad, ki vsaka po svoje nagovarjajo zunanjost. Velike zastekljene površine in igra betonskih volumnov so glavni elementi fantazije, kot govorico objekta opisuje Kufersin.
Nad glavnima vhodoma se konzolno prevešata nadstrešna volumna v širini rastra, ki poudarita ritem vidnih slopov in nosilcev. Ortogonalni stiki prizidkov so omehčani z odmaknjeno zalomljeno steno, za katero so razni servisi, pred njo pa zazelenjena korita. S poševno lomljeno fronto je omehčan tudi strešni zaključek sicer globokega profila. Ta je bil dimenzioniran z namenom morebitne zazelenitve strehe, do katere sicer ni prišlo, kaže pa na avtorjevo misel o vpeljevanju zelenja v arhitekturo (dobrih 40 let pred tem, ko se Novi Gorici obeta prva zelena streha, načrtovana na vrhu Xcentra). Vizualni stik med prodajalno in mimoidočimi zagotavljajo zasteklitve, ki so na stikih panelov ojačane z vertikalnimi steklenimi lamelami, s čimer so do danes preživele vse burje. Na velikih fasadnih površinah vidnega betona je prisotna risba lesa iz neskobljanih desk, položenih delno vertikalno in delno horizontalno, kar na daleč plosko fasado od blizu naredi taktilno.
Z leti se potrebe po mestnih vsebinah spreminjajo in materiali dobivajo patino. Šutinov in Kufersinov objekt na Rejčevi je danes tako le še delno v uporabi, na njegovih betonskih fasadah pa se tu in tam pojavljajo grafiti. Morda v očeh nekaterih objekt izgublja vrednost. Potencial lokacije, na katero je bil postavljen oziroma se je z leti znašel, pa brez dvoma raste in ga vedno bolj prepoznavamo. V zadnjih letih se je zato aktivno iskalo primernega investitorja in program, ki bi ta prostor revitaliziral.
Časovnica:
februar 2018 – predlog občinske uprave, da se t. i. vozlišče kreativnih vsebin oblikuje v stavbi bivšega Kemometala, saj zamisli o umestitvi v remizo občinski svetniki ne podprejo;
2019 – občinski svetniki podprejo predlog tedanjega župana, da se sredstva za projekt vozlišča kreativnih vsebin, ki bi se oblikoval v stavbi Kemometala, preusmerijo k obnovi Laščakove vile; nadomestna sredstva za izpeljavo projekta se iščejo naprej;
februar 2021 – občina uveljavlja predkupno pravico za nakup nepremičnine; vanjo želijo preseliti Mladinski center, E-hišo (hišo poskusov) ter vozlišče kreativnih praks; kasneje ideja o neprofitnih stanovanjih stanovanjskega sklada;
marec 2021 – občina odstopi od uveljavljanja predkupne pravice; prostore od Mercatorja kupi zasebna družba;
2022 – nepremičninska agencija Stoja napove gradnjo in prodajo enot v poslovno-stanovanjskem objektu Nica v Novi Gorici investitorja Intech Group d.o.o.
(Vir: Primorske novice)
Po letih idej in usklajevanj lahko danes javno dostopamo do predloga za nov poslovno-stanovanjski stolpič naročnika Intech Group, ki so ga pripravili v Studiu ur.a.d. iz Nove Gorice. Arhitekti pojasnijo, da so od naročnika dobili nalogo, da na mestu Kemometala gradijo in objekt porušijo. Želje naročnika so v skladu s priporočili ZVKDS (OE Nova Gorica) nato uskladili do te mere, da se ulični del objekta ohrani in nov podkleten večnadstropni objekt gradi v drugem planu. Z izvzemom/izključitvijo uličnih traktov iz rušitev se strinja tudi Kufersin; v zadnjih letih je bil namreč večkrat naprošen, da kot avtor obstoječega objekta tudi sam poda mnenje. Ker objekt ni vpisan v register kulturne dediščine kot stavbna dediščina, temveč se varuje v okviru naselbinske dediščine, za katero velja manj strog varstveni režim, so skupno prišli do sklepa, da je tak poseg v obstoječi objekt dovoljen. Na ZVKDS razložijo, da so pri pripravi kulturnovarstvenih pogojev stremeli k temu, »da so se stavbne mase, gabariti, konstrukcija in ulična podoba traktov objekta vzdolž Rejčeve in Cankarjeve ulice maksimalno ohranili in obnovili, saj le-ti dajejo stavbi značilno modernistično podobo in oblikujejo glavni estetski izraz zunanjščine objekta. Pogojevali smo odstranitev sekundarnih predelav, ohranitev zunanjih zelenih površin, ki smiselno dopolnjuje zasnovo stavbe, za nove elemente (npr. senčila, označevalne table, inštalacije) pa zahtevali, da bi bili izvedeni na čim bolj nemoteč način.«
Zaradi ohranitve reprezentativnih prizidkov in odmika stolpiča od ulične linije se pojavnost prenovljenega objekta v prvem planu ne spremeni, v ozadju pa se etažnost znatno poveča s pritlične na šestnadstropno. Arhitekti zagovarjajo stališče, da je za ohranitev razkošnih zelenih površin v mestu potrebno z gradnjo iti višje, da se ustvari potrebna gostota, ki te površine osmisli. Zavod je gradnjo v višino dovolil s sklicevanjem na novo podobo in gabarite zazidav ob Rejčevi na območju med Cankarjevo in Prvomajsko, za katerega podrobni zazidalni načrti niso obstajali. Pogojeval jo je tudi z gabariti stanovanjskih stolpičev v neposredni bližini. »Novogradnja mora biti jasno razpoznavna, ne sme pa preglasiti modernistične zasnove Kemometala in predstavljati v prostoru prevelikega kontrasta.«
Tako kot je na prazen list najtežje narisati prvo potezo, je tudi v prostor najtežje posegati, ko je ta še neokrnjen. Nova Gorica že dolgo ni več »prazen list«, je pa vseeno relativno mlada grajena struktura, ki je še v začetnih fazah nalaganja zgodovinski plasti. Slednje je neizbežno, to nas učita tako grajeni kot naravni svet. Mesto je kompleksen in nenehno spreminjajoč se organizem, v katerem so odgovori na vprašanja vsakič znova lahko drugačni. Širše kot seže znanje, bolj je lahko misel kritična, odgovor pa ustreznejši in bolj občutljiv.
Napisala: Patricija Bratuž
Fotografije: arhiv avtorice oz. kot navedeno
Ime projekta: Blagovnica Kemometal
Avtor idejne zasnove: Ivo Šutina, arhitekt
Projektant: Ernest Kufersin, višji gradbeni tehnik, Projekt Nova Gorica
Naročnik: Primorje Gorica, TOZD »GAMEX« Šempeter
Leto gradnje: 1980
Viri:
Ernest Kufersin, avtor objekta
ZVKDS, OE Nova Gorica
Studio ur.a.d.
Prispevek je del serije »Nova Gorica 2025«, ki tematizira prostorski razvoj Nove Gorice. Serijo v kritičnem obdobju priprave na projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025 v sodelovanju z uredništvom revije Outsider ureja arhitektka Eva Sušnik.
Članek se navezuje tudi na tematski sklop aktualne, 34. številke revije Outsider »Ogrožena dediščina« (→ predstavitev številke).
*
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.
Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]
Hvala!
