Galerija Mak na ljubljanskem Gornjem trgu se ukvarja s prodajo in razstavljanjem umetniških del domačih in tujih avtorjev. Le hiter prelet umetnikov, ki so zastopani v njihovi galeriji, razkriva številna mednarodno priznana imena. Pri nakupu vam ponudijo strokovno svetovanje, poleg tega pa se ukvarjajo tudi z okvirjanjem slik, komisijsko prodajo in svetovanjem na domu. Kako ocenjujejo trenutno situacijo na slovenskem umetnostnem trgu in kako se spopadajo z izzivi, ki jih prinaša?

Kaj je glavno vodilo delovanja galerije Mak? Kaj je njena glavna značilnost oziroma določujoča prednost?
     Z galerijsko dejavnostjo se ukvarjamo že več kot trideset let, sprva v sklopu Državne založbe Slovenije in od leta 2003 samostojno, kot Galerija MAK. Sprva smo razstavljali in tržili predvsem slovenske likovne ustvarjalce, v zadnjem času pa imamo v naši galeriji vse več tujih avtorjev. Odkar smo del Evropske unije, lahko sodelujemo z umetniki iz vse Evrope. Tako prihaja del avtorjev iz Italije, Hrvaške in Ukrajine. Tudi sicer si želimo ponuditi kupcem nekaj novega, zato so vsa naša prizadevanja usmerjena v iskanje novih in tržno zanimivih tujih ustvarjalcev.

Kako skrbite za to, da vaš galerijski program ostaja relevanten? Kako se lotevate promocije svojega delovanja?
 Svojega razstavnega programa ne predstavljamo samo v galeriji, ampak tudi na spletu, ki postaja vse bolj pomemben del našega delovanja. Prek spleta iščemo nove avtorje, pa tudi predstavljamo in tržimo svoj galerijski program. Mislim, da  bo v prihodnosti tudi  galerijska  dejavnost vse bolj vezana na splet in vedno manj na razstavni prostor. Facebook, Instagram in Google so orodja, ki jih je treba vse bolj uporabljati. Izhajamo sicer iz časov, ko je galerija živela z razstavami ter pisanjem vabil in ko je bil nakup slik še vrednota.

Ali imamo v Sloveniji veliko ljubiteljev in zbirateljev umetnosti? Kakšen je pri vas obisk, približno koliko umetnin prodate na mesec in komu?
Danes je kupcev umetnin vse manj. Zanje se je treba vedno bolj truditi. Včasih so prišli v galerijo sami, sedaj jih je treba poiskati. Vse večja aktivnost je potrebna na internetu, da ljudi opozoriš, da obstajaš in da jih prepričaš s svojim galerijskim programom. Umetnost ni ravno prioriteta slovenskih kupcev.
Po največkrat  slabih zimskih mesecih, se začne zanimanje za nakup slik in skulptur večati s prihodom pomladi. Poleti za prodajo poskrbijo turisti, ki kupujejo predvsem cenejše stvari. Potem prideta  november in december, ki sta praviloma dobra meseca.

Kakšna je po vašem mnenju vloga zasebnih galerij v širšem javnem prostoru?
Zasebne galerije, kolikor jih je še ostalo, imajo poleg prodajne tudi razstavno funkcijo.  Na enem mestu predstavljamo izbor umetnikov, katerih dela tudi prodajamo. Združujemo razstavni in prodajni vidik hkrati. To je zelo pomembno, ker  drugače veliko likovnih ustvarjalcev domačim in tujim kupcem ne bi imelo možnosti predstaviti svoje umetnosti. Politika javnih galerij je zelo specifična in veliko umetnikov v njih ne dobi priložnosti za razstavljanje svojih slik in skulptur. Je pa v zasebnih galerijah treba  izpostaviti tudi prodajni vidik, saj so stroški delovanja galerije zelo visoki.  Brez velikega veselja in ljubezni do umetnosti, bi že veliko  galeristov vrglo puško v koruzo. Ker pa še vedno vztrajamo, za nas velja, da upanje umre zadnje.

 

Več prispevkov o slovenskih galerijah: https://outsider.si/category/galerije/

Podprite Outsider z naročilom!

Celoletna naročnina

 

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja