PRELOM
Sorodni pojmi: diskontinuiteta, razširjeno polje, postmodernizem, transformacija, kontinuiteta.

Prelom je sprememba pravil, kategorij in odnosov, skozi katere razumemo določeno prakso. V arhitekturni teoriji omogoča razlikovanje med novo obliko in novim načinom delovanja: stavba lahko deluje radikalno, vendar ohranja ustaljene projektantske predpostavke. Nasprotno pa lahko poseg, ki ohranja obstoječo strukturo, bistveno spremeni razumevanje arhitektove vloge. V ustaljeno prakso lahko vnese prelom.

Rosalind Krauss v eseju Sculpture in the Expanded Field (1979), prevod smo objavili na povezavi, uporabi pojem rupture, prelom za zgodovinski premik ob koncu šestdesetih let, ko nekaterih umetniških praks ni bilo več mogoče ustrezno razložiti z modernistično kategorijo kiparstva:

»Da bi poimenovali ta zgodovinski prelom in strukturno preobrazbo kulturnega polja, ki ga zaznamuje, moramo poseči po drugem izrazu.«

Prelom torej poveže s strukturno preobrazbo kulturnega polja, ki zahteva novo poimenovanje: postmodernizem. Njena razlaga izhaja iz kritike historicizma, ki novosti predstavlja kot postopno nadaljevanje preteklosti. Krauss je kritična do teoretikov, ki pojem kiparstva raztegujejo, da bi vanj vključili tudi zemeljske posege, instalacije in fotografske zapise hoje. S tem novo naredijo bolj domače, vendar zabrišejo njegovo bistveno drugačnost (Krauss, str. 30). 

Krauss namesto nadaljnjega širjenja iste kategorije predlaga razširjeno polje odnosov med arhitekturo, krajino in njunima negacijama. Kiparstvo postane ena izmed več mogočih pozicij. Prakse ne določa več predvsem medij, temveč operacije, ki jih delo izvaja: poseganje v krajino, označevanje mesta ali razkrivanje prostorskih pogojev arhitekture. Fotografija, risba, ogledalo in fizična konstrukcija lahko sodelujejo znotraj iste projektne logike (str. 37–43).

Slika 1. Interpretativna shema: prelom kot sprememba kategorij, odnosov in postopkov.

Kako lahko takšen prelom prepoznamo v sodobni arhitekturi? Krauss opisuje preobrazbo umetniškega polja; tukaj njen pojem uporabimo kot izhodišče za presojo projektantskih predpostavk. Vprašanje je, ali projekt spremeni tudi merila, po katerih prepoznava problem in oblikuje odgovor.

Preobrazba 530 stanovanj v soseski Grand Parc v Bordeauxu, ki so jo zasnovali Lacaton & Vassal, Frédéric Druot in Christophe Hutin, pokaže takšen premik. Arhitekti so tri modernistične bloke obravnavali kot prostorski in družbeni vir z neizkoriščenimi možnostmi. Ohranili so konstrukcijo, stanovanja razširili z zimskimi vrtovi in balkoni ter izboljšali svetlobo in povezavo z zunanjostjo. Stanovalci so med prenovo ostali doma, projekt pa je ohranil stabilne najemnine (vir: The Pritzker Architecture Prize, 2021).

Zimski vrtovi omogočajo več kot povečanje površine. Njihova uporaba ni dokončno predpisana, postanejo lahko prostor za rastline, delo, igro ali počitek. Arhitekturna odločitev ustvari okvir, ki ga prebivalci dopolnijo s svojim življenjem. Kakovost se tako izraža tudi v svobodi uporabe, ki jo projekt omogoči.

Prelom je v spremembi izhodiščnega vprašanja. Namesto »S čim bomo stavbe nadomestili?« arhitekti vprašajo: »Kaj je tu že vrednega in kako lahko njegove možnosti razširimo?« Gradnja novega izgubi status samoumevnega odgovora na nezadostne bivalne pogoje. Ohranjanje postane ustvarjalna projektantska metoda.

Grand Parc sam še ne pomeni, da je takšen obrat že prevladal v arhitekturi. Je pa sprožilec obrata. Dokazuje  njegovo izvedljivost: nova arhitekturna vrednost lahko nastane s preobrazbo že zgrajenega. Predmet projektiranja se razširi na odnose med konstrukcijo, dodatnimi prostori in nadaljevanjem bivanja. Obstoječe vključuje tudi navade, spomine in sosedske vezi, ki jih novogradnja ne more preprosto nadomestiti.

Slika 2. materialni rez in konceptualni prelom nista nujno isto. Grand Parc omogoča prelom skozi kontinuiteto.

Rupture zato ni samodejno pozitivna vrednota. Rušenje lahko prekine družbene vezi, formalna novost pa ohranja ustaljena razmerja moči. Pojem postane uporaben, ko natančno opredelimo, kaj se prelomi in kaj sprememba omogoči. Pri Grand Parc se prekine domneva, da boljše bivanje zahteva odstranitev obstoječega. Materialna kontinuiteta omogoči konceptualni prelom: arhitektura spremeni način delovanja tako, da življenju omogoči nadaljevanje.

Cohenova Anthem tej misli ustvarja odmev:

“That’s how the light gets in.”
— Leonard Cohen, Anthem, 1992.

Prelom lahko tukaj beremo kot odprtje v ustaljenem prepričanju, da ustvarjati pomeni predvsem graditi na novo. Skozenj postane vidna praksa, ki prihodnost oblikuje s tem, kar že obstaja.

Napisala: Nina Granda

Reference

Krauss, Rosalind. »Sculpture in the Expanded Field.« October 8 (1979): 30–44.
navedek je preveden: – original: “In order to name this historical rupture and the structural transformation of the cultural field that characterizes it, one must have recourse to another term.”

— Krauss, 1979, str. 41.

The Pritzker Architecture Prize. »Anne Lacaton and Jean-Philippe Vassal.« 2021.

Cohen, Leonard. »Anthem.« The Future. Columbia Records, 1992.