• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
delo,kolumne
/
4 aprila, 2019

Alojz Ihan: Motivi panjskih končnic za sodobne čebele javnih institucij

Slovenci se lahko svetovno ponašamo s … človeško ribico … čebelarstvom … nenormalnimi športnimi uspehi … V hitri debati marsikateri Slovenec tako mnenje tudi stoodstotno zagovarja kot neizpodbitno in univerzalno resnico, čeprav nobena od naštetih trditev ravno ne drži vode, če ni izrečena v krogu pripadnikov iste (slovenske, kajpada) lokalne mitologije.

O športnikih sploh ne bi razglabljal, šport je tako ali drugače zgolj neškodljiv nadomestek vojne, vključno z vojaškimi psihološkimi fenomeni, in zato o športnih uspehih vse drži, dokler smo skupaj sami naši, že droben zamik čez planke pa … In človeška ribica je sama po sebi zgolj dolgočasen in nepomemben bledičen kuščarček, podobnih »edinstvenih« živalc je po svetu na desettisoče vrst. Kar ne pomeni, da tudi tako dolgočasne živalce ni mogoče z dobro zastavljeno zgodbo uspešno tržiti, tudi Disney je svoj imperij zgradil iz nepomembne miške, in našemu podjetju Outfit7 je uspel milijardni posel z mačkom Tomom, ki je očitna asociacija na soimenjaka, ki sta ga davno prej podpisala William Hanna & Joseph Barbera.

Pri človeški ribici, tej bledični, neimpresivni jamski glistici, je prvi marketinški presežek že imenovanje živalce po človeški koži. To je genialen domislek, ki iz množice nepomembnih kačic potegne eno kot simbol malega, slepega človečnjaka; kdo se ob tem ne bi identificiral z ubogo človeško dušico, izgubljeno v podzemnih kraških jamah. S tem postane mala, nepomembna glistica nenadoma prvovrstna arhetipska človeška drama slehernika, ki sega od otroškega občutka zapuščenosti sredi temne otroške sobe do pubertetniškega občutka izgubljenosti v nerazumljivem, sovražnem svetu. Če potem tej osebni drami slehernika dober tržnik pridoda še objektivizirano vrednost fenomena v obliki različnih izmerjenih dolžinskih in globinskih in zgodovinskih rekordov Postojnske jame, je mogoče človeško ribico turistu v nekaj minutah prodati kot zares vznemirljivo pustolovščino, z nakupom bledične, neugledne plišaste kačice vred.

Podobno je s čebelarstvom. Ob vsej svetovni tradiciji čebelarstva, od starih Kitajcev, Grkov, Rimljanov, Egipčanov do sodobnih Kitajcev, Turkov, Američanov, Irancev, Rusov …, je mogoče o slovenskem »medenem« fenomenu govoriti samo globoko potopljen v lastne mitološke okvire. Slovenska povprečna letna proizvodnja medu je 2000 ton in je v naglem upadu (lani 1500), svetovna pa je 1 800 000 ton in naglo raste. Če kdo verjame v odločilno vlogo promilnih igralcev, naj pač veruje dalje.

A po drugi strani ni treba, da nas objektivni položaj promilnih panožnih igralcev ovira pri tem, da bi iz svoje medene izkušnje naredili svetovno dobro subjektivno zgodbo – domišljija ne pozna ovir! Izvrstna osnova je že naša tradicionalna in zares unikatna poslikava lesenih portalov čebeljih družin – panjskih končnic. Eden od razlogov za stiskanje panjev pod streho ene hišice je verjetno alpsko podnebje, ki je na podoben način narekovalo tudi sušenje trave v kozolcih. A globlji vzrok nenavadnega poslikavanja portalov in s tem poosebljanja čebeljih družin v človeške je v dejstvu, da so bile čebele slovenskemu človeku zaradi projekcije koristnosti, pridnosti in nesebičnosti (kot da jih kdo o »darovanju medu« kaj vpraša?!) od nekdaj simbol vzornega posameznika. Še več, ko slovenski človek fantazira o idealni družbi, je ta presenetljivo podobna sociobiologiji social(istič)nega blokovskega naselja, ki ga lahko imenujemo Slovenski čebelnjak. V Slovenskem čebelnjaku so si vse čebele povsem enake, človek kot osebnost tu ni pomemben, določa ga le njegova družbena vloga v čebelnjaku. Nekdo je hišnik, drugi predsednik stanovanjske skupnosti, tretji zdravnik, četrti pismonoša, a glavno je, da smo vsi zdravi in – enaki. Da nikogar zares ni kot nepredvidljivega posebneža ali zgagarja, ampak se življenje slovenske čebele odvija po vnaprej določenih in ustaljenih obrazcih, kot je božjemu in družbenemu redu primerno.

To je ta globoka fantazmagorija podob s panjskih končnic – vse človeške figure imajo tipizirane obraze, razlikujejo se le po obleki in obrti, s katero se ukvarjajo. Osnovni družbenokritični diskurz panjskih končnic, ki ureja odnose znotraj čebelje skupnosti, pa je zajedljiv posmeh – s pomočjo posmeha se disciplinira in eliminira vse, ki motijo ubranost čebeljih družin – posmeha vredni so na primer vsi samostojni obrtniški poklici: slovenska čebela jih s polži priganja k delu ali kliče hudiča po njihove grabežljive duše; podobno neusmiljena je slovenska čebela tudi do jezikavih ali kako drugače razvratnih žensk, ki motijo ubranost čebelje družine. Slovenski čebelnjak je pravzaprav en tak javni sektor, kjer ne veljajo denar in osebni rezultati, ampak mora vsaka čebela predvsem dosledno zastopati svojo vlogo, ki jo ima v zapleteni čebelji združbi, in se proti vsem odstopanjem dosledno boriti s sprožitvijo posmeha, zgražanja, opravljanja in kar je še drugih samozaščitnih čebeljih manevrov. To so pravzaprav samozaščitni manevri tradicionalnih slovenskih vaških skupnosti, kjer so govorice, in ne realen denar, krojile življenja slovenskih kmečkih čebel, podobno kot danes, v čebelnjaku, imenovanem javni sektor, usodo čebel krojijo politična mnenja in govorice, ki se bodisi tradicionalno širijo iz ust do ust bodisi v obliki novinarskih novic udarijo po tistih, ki so v napoto harmoniji slovenskega čebeljega panja in družbe.

A pri tem ne gre samo za urejanje notranjih odnosov v slovenskem javnosektorskem čebelnjaku. Slovenske čebelice se ves čas zavedajo nevarnosti zunanjega sovraga, ki bi lahko z nasilno vojsko predrugačil šege in navade slovenske čebelje družine, in v opomin so zato panjske končnice opremljene z mnogimi prizori bitk proti tujemu sovragu. Najpogostejši tovrstni prizor je boj slovenskega Lambergarja s krvoločnim čehom Pegamom – ko dunajski cesar ukaže Lambergarju, naj se bojuje s premočnim, troglavim Pegamom, se Lambergar najprej bridko razjoče, nato pa ga potolaži njegova mati in mu svetuje, naj napade samo srednjo Pegamovo glavo – in zares ta manever zadošča, da Lambergar ubije Pegama. Skoraj identičen boj proti tujcem se nato na slovenskih čebelnjakih ponavlja z Martinom Krpanom, kraljem Matjažem, Matijo Gubcem, preganjanjem Trubarja in drugih protestantov.

In ta boj z enako srditostjo poteka tudi še v današnjem času, ko je slovenski čebelji sektor kljub nenehnim notranjim konfliktom povsem enoten, da drugačnih oblik življenja, kot je tista znotraj slovenskega čebelnjaka, pri nas ne more biti in se jih ne sme upoštevati kot resno alternativo slovenskega življenja. Če kdo zunaj slovenskega javnega čebelnjaka naredi še tako dober podvig, je to javnim čebelam samo usmeritev, da morajo točno enako takoj narediti tudi »resno in organizirano«, saj vse ostalo, kar delajo privatniki, ni naše, ni pod kontrolo govoric in javnega mnenja, in torej ni pod »našo« čebelarsko politično kontrolo. Če torej kdo zunaj čebelnjaka naredi izvrstno šolo, jo bo čebelarski odbor takoj prepovedal in hkrati pridobil evropski projekt za postavitev trikrat večje, samo da bo tisto zunaj čebelnjaka hudič pobral. Če kdo postavi vrhunsko kliniko z lastnim denarjem, je odziv enak. Zato pa je na panjskih končnicah poleg Pegamov in Lambergerjev tudi toliko lovskih prizorov o preganjanju lisic in drugih divjih živali. Če Pečečnik odkupi zemljišče za stadion, se zdi slovenskim čebelam normalno, da Janković takoj zapufa državo za trikrat večji stadion; če dr. Miha Kos z nedržavno ustanovo naredi klasično znanstvenoizobraževalno središče, se zdi čebelarskemu odboru nujno narediti trikrat večji javnočebelarski projekt z enakim programom.

Gre preprosto za to, da za slovenske čebele življenje zunaj čebelje družine ne obstaja. Nihče si niti v najbolj morastih sanjah ne predstavlja, da bi bilo mogoče življenje uravnavati s »kapitalističnim« umazanim denarjem in poslovnimi pravili namesto s tradicionalno šegavim risanjem zajedljivo-posmehljivih risbic, ki posameznika huje kot vsaka tetovaža izločijo iz življenja čebelje družine. Sploh zato, ker je s propadom tiskanih medijev in globalizacijo elektronskih ogromno slovenskih novinarjev izgubilo osnovni poklic. Zato so v boju za preživetje prevzeli piarovske posle pri močnih slovenskih čebelarskih podjetjih, kjer prevzemajo tradicionalno funkcijo nekdanjih vaških opravljivk, ki so nekoč za majhne usluge pomagale vaškim župnikom in županom blatiti neprijetne upornike in zoprnike in jih preganjati z vaških cest in iz gostiln. Podobno danes brezposelni piarovci mimogrede proizvedejo opravljive novice, ki držijo v strahu čebele, da se ne bi pregrešile proti čebeljim moralnim pravilom. Vsak oblaten človek, ki ga piarovske klepetulje uničijo zaradi banalnih razlogov, pa samo še dodatno utrdi čebeljo kulturo, ki za vzdrževanje pristno čebeljih odnosov ne potrebuje umazanega denarja, pravne države in poslovnih pravil, saj je mogoče vse doseči z zajedljivimi risbicami panjskih končnic.

Ampak ni moj namen pisati o slovenskem javnem sektorju kot o organizirani pošastni hobotnici – sam sem trideset let del njega in slovenski način organiziranega javnega sektorja je naši državi in skupnosti prinesel veliko dobrega. Njegova edinstvena »samoupravna kultura« omogoča zaposlenim ogromno avtonomije v primerjavi s številnimi drugimi državami, kjer v javnih službah vlada izrazit »ravnateljski sistem« s pravili, ki jih ni mogoče obiti. Pri nas pa dobre ekipe, ki se po sreči najdejo v javnih službah, lahko dosežejo izjemen razvoj, čeprav po drugi strani samoupravna tradicija omogoča tudi nastanek klientelističnih, nepotističnih in izrazito nedejavnih javnih služb. Slovenski javni sektor zato potrebuje temeljito analizo, po treh desetletjih je gotovo čas, da se s kritično distanco ovrednotijo njegove dobre in slabe lastnosti in glede na prakse sosednjih evropskih držav predlagajo smiselne izboljšave.

Ostajam pa pri pozivu, da se naš javni sektor preneha absolutizirati, da se vsi skupaj prenehamo delati, da je to edina možna oblika družbenega življenja in je vse drugo zgolj protidržavna in protinacionalna diverzija, načrtovana v generalštabih hudobnih tujcev, ki bi se radi polastili naših polj, hribov in tistih nekaj kilometrov morja. Vztrajanje pri tako ozkem pogledu je najzanesljivejši recept za to, da bo nekoč naš izrazito posebni javni sektor povsem propadel, kar bi bila velika škoda, saj je v določenem smislu velika inovacija, podobno kot so panjske končnice, in ima potencial, da jo s pametnim preoblikovanjem ponudimo tudi drugim kot nekaj, kar je vredno poglobljenega ogleda, morda pa tudi posnemanja.

Napisal: Alojz Ihan

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiMeta Kutin: Svetloba med strategijo in ritualom
Naslednjiheroal ponuja (še več) barv – skupaj z Les Couleurs® Le CorbusierNext
Povezani članki
Loading...
kolumne

Monika Žagar: Ena sama narodnost pomeni vedno manj

16 avgusta, 2018
kolumne

Žan Malek Petrovič: Evolucija kulture

10 februarja, 2021
Arhitekturakolumne

Blaž Šenica: Legenda o Suhorci

26 avgusta, 2020
kolumne

Radosti samoizolacije: Oddelek s sadjem in zelenjavo

30 marca, 2020
Arhitekturakolumne

Matevž Granda: Stihijska inteligenca

21 maja, 2018
kolumne

Jernej Stritar: Manj oblikovanja, več o oblikovanju. Se splača.

17 novembra, 2016
kolumne

Radosti samoizolacije: Občino moja, do kod lepote tvoje!

2 aprila, 2020
ArhitekturadelokritikaStanovanjske politike

Zakaj bi arhitekti prodajali banane pod ceno?

4 maja, 2019
1 2 … 40

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo