Advertisement
Trobec-Milano-05-SALONE-Sattelite_2
Anja Trobec: Trenutki iz milanskega tedna oblikovanja

V Milanu, svetovni prestolnici industrijskega oblikovanja in nasploh zelo dinamičnem evropskem mestu, je med 18. in 23. aprilom potekal Milanski teden oblikovanja. Mesto si svoj naziv vsekakor zasluži: okoli Milana, industrijskega središča Italije, je strnjena skoraj polovica vse lombardske industrije in skoraj vsako peto italijansko oblikovalsko podjetje ima sedež v Lombardiji. Na fotografijah so naši poudarki z glavnega dogodka, 61. pohištvenega sejma, in pridruženih dogodkov.

Pohištveni sejem Salone del Mobile (v nadaljevanju Salon) je največji tovrstni sejem na svetu. Velja za vodilno prizorišče za razstavljanje novih izdelkov oblikovalcev pohištva, svetil in druge opreme za dom z vsega sveta. Sejem se je začel leta 1961 s skupino 16 lombardskih izdelovalcev pohištva in se je od takrat naprej neprekinjeno razvijal in rastel. Poteka v dvoranah razstaviščnega kompleksa Fiera Milano v občini metropolitanskega mesta Milano, imenovani Rho, običajno sredi aprila. Letos je po dveh letih, zaznamovanih z epidemijo, zopet normalno obratoval.

V času sejma se po celotnem mestu odvijajo pridružene razstave in dogodki: bolj konceptualne in sproščene razstave s skupnim imenom FuoriSalone (ime pomeni »zunaj salona«), razstava SaloneSatellite za oblikovalce do 35 let, vsako liho leto razstava svetil Euroluce, vsako sodo leto razstava kuhinj EuroCucina in nazadnje mednarodna razstava kopalnic. Splošni vtis: en teden je za ogled vseh razstavljavcev in neštetih dogodkov, razpršenih po celotnem mestu, preprosto premalo.

SALONE DEL MOBILE

Sejemske dvorane kompleksa Fiera so bile pripravljene tako, da je bil obiskovalec postavljen v središče z vsemi ‘stojnicami’ v isti etaži in s podobno orientiranimi podjetji, grupiranimi skupaj. Te odločitve so naredile navigacijo in poslovanje v Fieri bolj preprosto. Poudarek je bil na materialnosti, pomembnosti in upoštevanju ne le tega, kaj je narejeno, temveč tudi, kako. Nepresenetljivi obrat se raziskuje tudi na drugih sejmih, od 3 Days of Design v Kopenhagnu do sejma Orgatec Tokyo. Je tudi obet, do katerega smo lahko malce zadržani. V nadaljevanju smo pripravili pregled nekaj razstavljajočih podjetij, ki so zaradi takšnega ali drugačnega razloga izstopali.

Living Divani

Projekt podjetja Living Divani je kuriral vplivni milanski oblikovalec in od leta 1989 umetniški direktor znamke, Piero Lissoni. Začetek sodelovanja z arhitektom je za pohištveno podjetje pomenil veliko prelomnico in vstop med mednarodno priznane italijanske znamke. Podjetje je na trgu začelo s ponudbo oblazinjenega pohištva, sedežnih garnitur in naslanjačev ter v samo nekaj letih postalo vodilno v tem sektorju. Piero Lissoni je v sodelovanju s podjetjem ustvaril nekatere najbolj popularne oblikovalske ikone. Bolj znani in priljubljeni so modularni sedežni sistemi, sestavljeni iz različnih elementov, ki omogočajo neskončne konfiguracije – modeli Wall, Softwall in Exstrasoft. Slednji je v belem usnju izstopal v razstavnem prostoru Salona, postavljen v sicer intimen in eleganten sejemski prostor pridušenih, treznih barv. Gledalca je lahko presenetila kombinacija hladnih in gladkih površin ter toplih, udobnih materialov.

Glas Italia

Podjetje Glas Italia, ustanovljeno v Macherju v Brianzi, je v sektorju oblikovanja znano po proizvodnji kristalnega pohištva in dodatkov. Zaradi močnega vizualnega učinka pohištva (igre barv, odsevov, prehajanja svetlobe) in bogatih izkušenj je monopoliziralo svoj referenčni trg. Lombardijsko podjetje je materialni obrat k steklu naredilo v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat proizvedlo zelo široko paleto pohištva in dodatkov. Prosojnost kristala, uporaba svetlobe in izjemna kakovost detajlov so pritegnili pozornost velikega števila oblikovalcev, ki so se odločili za sodelovanje z znamko. Za podjetje so oblikovali na primer Alessandro Mendini, Ettore Sottsass, Jasper Morrison, Jean-Marie Massaud, Naoto Fukasawa, Nendo, Patrick Norguet, Piero Lissoni (od leta 2004 tudi umetniški direktor), Philippe Starck, Patricia Urquiola, Philippe Nigro, Tokujin Yoshioka, Johanna Grawunder, Jean Nouvel, Inga Sempé itd.

Na sejmu razstavljena kolekcija je očarala tako ljubiteljsko kot strokovno občinstvo. Stekleni kosi so izražali mešanico moči in lahkotnosti ter krhkosti, transparentnosti in formalne čistosti.

Maxalto

Maxalto, podjetje, ustanovljeno leta 1975, se ponaša z umetniškim sodelovanjem Afre Bianchin Scarpa in Tobie Scarpa, avtorjev lesenega pohištva, ki sta se vrnila h klasičnim oblikam preteklosti in uporabljala starodavne in redke postopke (tehnike sta vzela celo iz goslarstva). Kosi, izdelani z oživljeno ali na novo izumljeno obrtniško tehniko, združujejo geometrijsko poenostavitev oblik in visoko kakovost. Med najbolj znanimi kosi, ki jih je Scarpa oblikoval za Maxalto, so: kolekcija Artona s slavnim stolom Africa, za katerega so značilni okrasni pasovi, pridobljeni s plastenjem različnih vrst lesa, ali pa kosi s strukturo palisandra iz kolekcije New Harmony. Od leta 1993 je umetniški direktor in edini avtor kolekcij pohištva Maxalto Antonio Citterio: sčasoma je lesenemu pohištvu pridružil še oblazinjenega. Po njegovih besedah vsak kos odraža svojo funkcijo in slavi trden in pomirjujoč ritual. Pravi, da je znamko navdihnilo moderno gibanje, zlasti francosko oblikovanje, pohištvo Le Corbusiera in Charlotte Perriand ter dekor Jeana-Michela Franka.

Letošnji prostori podjetja na Salonu so ohranjali izvorno identiteto: kromatični organski odtenki, les od najsvetlejših do najtoplejših odtenkov, vse do črne, pohištvo s sijajnim zaključkom iz šelaka (vrsta smole, ki se uporablja za zaščito pohištva) ali pa z mehkejšimi laki, ki ustvarjajo posebne svetlobne učinke, bogastvo tekstur in vrst blaga ter usnja, vidni šivi itd. Prostori, ki so bili sestavljeni iz zaslonov prosojnega papirja, so delovali lahkotno in neekstravagantno. Projekt je bil eden izmed najbolj zapomnljivih na sejmu.

Acerbis

Med protagonisti italijanskega oblikovanja je tudi Acerbis, prvotno s sedežem v dolini Seriana na območju Bergama. S svojimi 150-letnimi izkušnjami je eno najdlje živečih podjetij v pohištvenem sektorju in eno od peščice italijanskih podjetij, ki je sodelovalo na prvih izvedbah Salona. Prvič se ga je udeležilo leta 1965 in od takrat na vsakem naslednjem sejmu predstavilo nove modele. Podjetje, ki ga je leta 1870 ustanovil lesni mojster Benvenuto Acerbis, se je razvijalo in vedno ohranjalo trdno družinsko vodstvo, od začetne izdelave do množične proizvodnje s pojavom Lodovica Acerbisa v 60. letih prejšnjega stoletja. To obdobje zaznamuje sodelovanje z nekaterimi najbolj inovativnimi italijanskimi in mednarodnimi oblikovalci – naštejmo le nekatere: Massimo in Lella Vignelli, Vico Magistretti, Nanda Vigo, Gianfranco Frattini, Giotto Stoppino, Mario Bellini in Andrea Branzi.

Acerbis je znan po ponovni interpretaciji kredenc, odlagalnih enot itd. (glej konzolo Moodboard ali mizo Axis), po osnovnih linijah in popolni kombinaciji materialov ter zaključkov (podjetje je postalo pomembno na področju visokokakovostnih, obstojnih in sijajnih lakov – izumlja lastno patentirano metodo končne obdelave laka, Caoxol).

Na letošnjem Salonu je bilo, po zaslugi novih kreativnih direktorjev Francesca Mede in Davida Lopeza Quincocesa, predstavljenih nekaj ponovno odkritih ter za današnji trg na novo interpretiranih najbolj izvirnih in drznih modelov iz arhiva Acerbis. Izstopali so stol Nanda Vige Due Più (1971), sistem zofe Free System Claudia Salocchija (1973) in njegova klubska mizica Napoleone iz istega leta.

Stol Nanda Vige Due Più
Klubska mizica Napoleone

SALONESATELLITE

SaloneSatellite, paralelni sejem, ki se prav tako dogaja v dvoranah Fiere, je bil ustanovljen leta 1998 z namenom, da bi na istem mestu združili najobetavnejše mlade oblikovalce z vsega sveta ter vplivne poslovneže in iskalce talentov.

»Satelitski salon« je za obiskovalca zanimiv, saj razstavlja nebrzdane, bolj eksperimentalne dizajne, ki jih na glavnem pohištvenem sejmu ne moremo najti. Lani je sodelovalo 600 mladih oblikovalskih talentov, letos 550. Marva Griffin, v Venezueli rojena kuratorka, ki se je v sedemdesetih preselila v Italijo in ustanovila SaloneSatellite, je za posebno izdajo Monocla opisala začetek sejma: nastal je zaradi potrebe mladih oblikovalcev, da bi svoje delo delili s proizvajalci pohištva. Do tedaj so pošiljali svežnje teleksov in fotokopij, ki so končale v smeteh, saj so se podjetja pač osredotočala le na znane oblikovalce.

V SaloneSatellite je razstavljala tudi Slovenka Lotti Gostič. Intervju z njo bo kmalu objavljen tukaj.

 

EUROLUCE

Na vsako liho leto poteka sejem svetil Euroluce. Ta odvod sejma je zelo popularen, saj znamke poskušajo narediti čim bolj zanimive svetlobne efekte, celo svetlobne šove. Nas je navdušilo podjetje Flos, ustanovljeno leta 1962 v Meranu v Italiji. Priznana znamka, ki je sodelovala s kopico legendarnih oblikovalcev, je letos razkrila novo namizno svetilko Bilboquet londonskega oblikovalca Philippa Malouina; svetilka je njegov prvenec z blagovno znamko razsvetljave.

Oblika svetilke je preprosta: sestavljena je iz dveh valjev, povezanih z magnetno kroglo. Dizajn svetilke definira – oz. ga šele zares naredi – električni kabel. Zaradi kroglastega sklepa se lahko lučko obrača v vse smeri. Koncept za svetilko je nastal, ko se je Malouin poigraval z magnetnimi elementi, ta proces je privedel do končne dinamične oblike. Svetilka je dobila ime po francoski igri iz 16. stoletja: cilj igre je, da žogico ujameš na konkaven zaključek ročice, na katero je privezana – bilboquet. Oblikovalec je sicer občudoval svetilko Parentesi iz leta 1971 italijanskih oblikovalcev Achilla Castiglionija in Pia Manzùja. Z omenjeno svetilko se da doseči veliko različnih razpoloženj, kar je hotel Malouin doseči tudi pri svojem produktu.

 

FUORISALONE

Razstave in dogodki s skupnim imenom FuoriSalone se dogajajo po celotnem mestu in Milančane spominjajo, da poteka teden oblikovanja. V centru se je bilo dogodkom in razstavam zares težko izogniti ali jih ne opaziti, v določenih delih mesta je gneča povzročala hude ovire za nič hudega sluteče, nezainteresirane mimoidoče. V nadaljevanju smo opisali tri zelo različne lokacije dogajanj. Prva je bila poslovalnica Fendi Casa v Breri, druga razstava podjetja SolidNature v sodelovanju z arhitekturnim studiem OMA, prav tako v Breri, tretja pa dogajanje v Triennale di Milano, muzeju umetnosti in oblikovanja v parku Sempione.

Fendi Casa in Louis Poulsen

Klasike razsvetljave podjetja Louisa Poulsena so bile ponovno izdane v novi preobleki v sodelovanju z znamko Fendi Casa. Podjetje Louis Poulsen je znano po svojih klasikah danskega oblikovanja razsvetljave arhitekta, oblikovalca in kritika Poula Henningsena, ki z različnimi premeri senčnikov spretno uokvirjajo in razpršijo svetlobo. Dva na novo izdana Henningsenova ikonična dizajna sta PH 5, ki je sedaj na voljo kot stropna in namizna svetilka, ter stropna svetilka PH artichoke.

Kolekcija Louisa Poulsena in italijanske modne hiše s sedežem v Rimu (palača Civiltà Italiana) je združila oblikovalske kode obeh blagovnih znamk. Morda preveč preprosto so le spremenili barvne sheme danskih klasik v barve in vzorce italijanske znamke. Pet kosov razsvetljave je bilo v tem sodelovanju prenovljenih v paleto rumenih in rjavih barv v prepoznaven vzorec italijanske modne hiše. Izvršna direktorja obeh firm Alberto Da Passano (Fendi Casa) in Søren Mygind Eskildsen (Louis Poulsen) sta legitimizirala kolaboracijo kot slavljenje dediščine v združevanju prepoznavnih slogov dveh znamk, ki sta bili obe ustanovljeni v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

SolidNature in OMA

Za vstop na razstavo Beyond the surface je bilo treba čakati dlje kot kjerkoli drugje. Blagovna znamka naravnega kamna SolidNature je z razstavnim prostorom, ki ga je zasnoval OMA, pustila izjemen vtis na obiskovalce FuoriSalona. Z obeh koncev ulice sta se proti vhodu stekali dve strnjeni vrsti. Na vrtu neoromanske hiše Casa Maver v Breri so si obiskovalci lahko ogledali zbirko kamnitega, monolitnega pohištva, ki so jih oblikovali povabljeni umetniki: Sabine Marcelis, Warda Strootmana, Bite Fayyazi in Studia Ossidiana. V drugem delu razstave – v kleti – pa je zaživela vizija rotterdamskega arhitekturnega studia OMA.

 

V klet se je dostopalo skozi portal iz sinje modrega oniksa, navzdol po osvetljenih stopnicah iz večbarvnega marmorja. V podzemnem zaporedju prostorov so bili prikazani procesi, skozi katere se oblikuje, pridobiva in obdeluje kamen. Najbolj neverjetna je bila soba, od tal do stropa obdana z rožnatim in zelenim oniksom in z vrtljivimi, svetlobnimi predelnimi stenami. Prikazovala je preobrazbeni potencial materiala: od surovega materiala do obrtniških poliranih in kovanih zaključkov. Da je bil del razstave pod površjem zemlje, seveda ni bilo naključje, to je poudarjalo občutek in utelešalo procese stiskanja in strjevanja, ki tvorijo naravni kamen.

Milanski Triennale

Kot del muzejske predstavitve FuoriSalona 2023 je bila v kulturni ustanovi Triennale kurirana razstava Marie Cristine Didero in Richarda Huttena: Droog30. Design or non-design? Razstava je slavila ikonična, hudomušna in subverzivna dela nizozemskega kolektiva Droog ter obeleževala tridesetletnico prvega nastopa na FuoriSalonu, leta 1993. Tla in stene razstavnega prostora so bili prekriti s sporočili o Droogu, zbranimi na družbenih omrežjih, ki so bila grafično predstavljena kot nekakšen analogni družbeni medij. S tem so aludirali na dejstvo, da pred tridesetimi leti takšne internetne komunikacije še ni bilo. Med predstavljenimi kosi so bili: miza s klopico The Cross, stol Rag Chair, omarica Hest of Drawers itd.

Razstava Droog30. Design or non-design? – v ospredju omarica Hest of Drawers
Stol Rag Chair

 

Na Triennalu je bila prikazana tudi instalacija italijanskega arhitekta in oblikovalca Gaetana Pesceja za podjetje Meritalia: Everything is gonna be alright. Projekt je razkazal dolgoletno sodelovanje med oblikovalcem in blagovno znamko. S tlemi, ki so bila postrani, in predmeti, ki so zanj značilno sanjski in ironični, je instalacija izzivala funkcionalnost in slavila svobodo izražanja. Razstava »Vse bo v redu« je predstavljala repertoar nekaterih najpomembnejših del Pescejevega dela za Meritalio: barvito modularno sedežno garnituro La Michetta, naslanjač Shadow, zofo Nubola, sedež La Pagnotta in oblazinjeno pohištvo Gli Amici.

Gaetano Pesce: Everything is gonna be alright

Del Triennala, muzej italijanskega oblikovanja, najbolj ikonične in reprezentativne kose italijanskega oblikovanja sicer predstavlja v svoji stalni zbirki, ki obsega okoli 1600 del.

 

Napisala: Anja Trobec

*
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.