Jaz bi rad hodil
v majhnem plašču besed.

Ali pod tem naj se skriva topel, svetál svet.

Kaj je bogastvo? Kaj je razkošje?

Zame je eno:
majhen plašč imam
in ta plašč ni nobenemu enak.

(Srečko Kosovel: Majhen plašč)

V eni od uličic kraške vasice Gorjansko, tik ob meji z Italijo, stoji v nizu drugih hiš, objeta s kamnitimi zidovi stara hiša, ravno prave velikosti za starejši par, ki si je tu, stran od mestnega vrveža, zaželel preživljati proste dni. Naročnika sta za prenovo angažirala prijatelja, arhitekta Mateja in Vesno Vozlič, ki sta s premišljenim umeščanjem novega v obstoječi plašč zapuščeni kraški hiši vrnila toplino.

Da se za obodnim zidom skriva nekaj prav posebnega, označuje že skrbno oblikovana kovinska opora za trto, ki objema kolono, preko katere z zahodne strani vstopimo na majhen borjač – obzidano in zaprto dvorišče, značilno za arhitekturo tega dela Slovenije, ki predstavlja prehodno cono med ulico in notranjimi prostori. Pomemben element zunanjega prostora so tudi kamnite stopnice, ki vodijo na gank in so nekoč v tovrstni hiši pomenile edino povezavo med pritličjem in prvim nadstropjem. Skrbna ponovna namestitev izvirnih kamnov odraža precizen pristop k prenovi.

Notranjost hiše obsega tri etaže površine 30 m² in manjše pritlično in podkleteno krilo v nekdanji gospodarski lopi, kar je zahtevalo premišljeno organizacijo prostora.

V pritličju, ki je zaradi razlike v nivojih polvkopano in enostransko orientirano, sta se izvorno nahajala dva prostora – kuhinja in izba, ki so ju s prebitjem tanke stene združili v osrednji prostor hiše. Ko vstopimo skozi prenovljeni kamniti portal z letnico 1918, se tako znajdemo sredi dnevne sobe, nekdaj črne kuhinje, o čemer danes govori »bijoux prostora«, kot avtorja ljubkovalno poimenujeta kupolno nišo v zidu – ostanek krušne peči. Ob njem se nahaja kamin – ključen element vseh pomembnejših prostorov (dnevne sobe, jedilnice in spalnice) – z bralno nišo ob oknu.

Med dnevno sobo in kuhinjo goste z rezino kraškega pršuta – ali zgolj skodelico kave – sprejme mali premični pult, ki odraža družabni značaj hiše. Delovna površina kuhinje na desni se kot povezovalni člen med dnevno sobo in jedilnico postopoma spušča od podesta stopnišča vse do nivoja kredence in se zaključi ob veliki jedilni mizi v nekdanji lopi. Celostensko panoramsko okno vzpostavlja povezavo z zunanjim prostorom borjača, ki v toplem delu leta postane več kot samo vizualna. Prostora povezuje tudi teraco, ki se iz notranjih prostorov prelije v vhodno dvorišče. Linearni prostor jedilnice zaključuje duhovito oblikovan kamin, ob katerem se po kamnitem stopnišču spustimo v klet.

Pod obok male kleti za vino in pršut, kakršna pristoji tem krajem, sta arhitekta umestila unikatno oblikovano leseno ‘mizo za gospodarja’. Ko se ob zenitalni svetlobi, ki poudarja golo kamnito steno, povzpnemo nazaj v pritličje, nas na ograji preseneti detajl vozla – droben podpis avtorjev.

Ključni element osrednjega prostora je leseno stopnišče, ki vzpostavlja notranjo komunikacijo. V vstavljeni leseni strukturi stopnišča je skrit tudi manjši sanitarni prostor in omare za shranjevanje, kar omogoča maksimalen izkoristek prostora.

Ob velikem dvovišinskem oknu, ki odpira pogled na strukturo kamnitega zidu sosednjega objekta, se mimo izhoda na vrtno teraso povzpnemo do glavne spalnice s kopalnico in izhodom na gank, ki obsega celotno prvo nadstropje.

Tudi v nadstropjih sta avtorja dosledno sledila metodi vstavljanja – nove vsebine se vedno nahajajo na sredini prostora. Ob obstoječem obodu hiše se tako ustvari krožna pot, ki povezuje kopalnico z izhodom na gank in spalnico. Med njima kot ločnica stoji stena z vgradno omaro, ki pa se na nobeni strani ne dotakne originalnega tkiva.

Podobno se formira tudi soba za goste s kopalnico na podstrešju. Poseben element prostora je vidna strešna konstrukcija z originalnimi legami (ojačana z jeklenim nosilcem) in opečnimi planetami, ki skrivajo nov sloj toplotne izolacije.

Še ena od tem, ki povezujejo celotno zasnovo, je skrbna izbira materialov s poudarkom na taktilnosti: iz lokalnega peska izdelan teraco v pritličju, grobi omet v lopi iz ilovice, pridobljene na lokaciji, vstavljeno hrastovo stopnišče, s tanko keramiko obložene kopalnice, izpostavljena originalna kamnita stena ob izteku jedilnice, obokana kamnita klet ali viden betonski strop, ki s svojo grobostjo jasno pove, da gre za nov element. Lokalni materiali v hišo vnašajo karakter pokrajine in domačnosti.

Kamnita vrstna hiška na Krasu odraža spoštovanje do preteklosti in do ljudi, ki so pri gradnji sodelovali – lokalnih gradbenikov, obrtnikov in rokodelcev. Z občutkom za detajl in umeščanje elementov sta avtorja iz tistega, kar je bilo na voljo, ustvarila poseben ambient – ali kot sta povzela sama: »Ohranili smo vse elemente kraške arhitekture in hkrati ustvarili sodobno počitniško hišico, ki svoje prebivalce objema in varuje.«

Motiv zavetja je še posebej občuten v kotičkih ob okencih, s katerimi sta spretno izkoristila dane kvalitete kraške hiše. Pod majhnim plaščem se tako res skriva topel, svetal svet, razkošen v svoji preprostosti.

Hiša pred prenovo:

Ime projekta: Hiša v Gorjanskem
Avtor projekta: Matej Vozlič in Vesna Vozlič Košir
Investitor: zasebni
Lokacija: Gorjansko, Kras

Leto načrtovanja: 2016
Leto izvedbe: 2018

Površine:
Klet: 13 m²
Pritličje: 41 m²
Nadstropje: 28 m²
Podstrešje: 28 m²
Parcela: 200 m²
Pozidana površina: 41 m²

Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del: ŠTOLFA, gradbeno podjetje, d.o.o.
Notranja oprema:
Mizarstvo Jagodic, Ključavničarstvo Nemec, Teraco Coston d.o.o., Kerlit Avenus d.o.o.,
Staran hrast: Maramo svet parketa d.o.o.
Zunanja ureditev:
ŠTOLFA, gradbeno podjetje, d.o.o., z lokalnim kamnosekom in vrtnarjem
Dobavitelji gradbenih materialov:
ŠTOLFA, gradbeno podjetje, d.o.o.
Oprema za obnovljive vire energije in ostale inštalacije: Vavtar inženiring d.o.o.

Napisala: Pia Gerbec
Fotografija: Miran Kambič (izvedba, 2022), arhiv Vozlič (obstoječe stanje, 2016)

*

Prispevek je bil prvič objavljen decembra 2022 v Outsiderju #32: Prenove.