Dunaj je bil nekoč, z nekaj več kot dvema miljonoma prebivalcev, peto največje mesto na svetu. To je bilo na začetku prejšnjega stoletja, pred usodnima svetovnima vojnama. Danes živi na Dunaju približno 1,8 milijona prebivalcev. Pred kratkim je po velikosti prehitel Hamburg in postal drugo največje mesto v nemško govorečih deželah. Ker je Dunaj že nekaj let na vrhu primerjav o kakovosti življenja (nekateri seveda mislijo drugače), napovedi za prihodnost kažejo nadaljno rast prebivalstva: nekdanji rekord bo presežen predvidoma na začetku 2030-ih.
Dunaj raste. Zato je eden od trenutno največjih urbanih projektov v Evropi prav na obrobju mesta: »Aspern Seestadt« (v prevodu: Aspern Mesto ob jezeru).
Gradnja mesta ni tako enostavna, da bi lahko samo rekli: zgradimo nekaj ulic, hiš, pisarn in izobraževalnih ustanov ter še nekaj objektov za prosti čas. Arhitektura je mnogo več kot pretvorba prostorskega plana v asfalt, beton in kamen.
Arhitektura je pomemben del življenja in stalnega razvoja človeškega delovanja. To je disciplina, ki združuje kompleksne sfere zasebnega in javnega življenja, politike, ekonomije in kulture ter ustvarja odnose med njimi. Mora biti občutljiva in odgovorna do aktualnih družbenih procesov. Tako jo uporabniki ponotranjijo, sprejemejo za svojo. Če v procesu nastajanja sodelujejo, se ne borijo proti.
To je moje opažanje prve faze gradnje “Aspern Seestadt”. Sprašujem pa se: kako se bo to mesto razvijalo? Koliko je lahko sodobno urbanistično načrtovanje občutljivo v kapitalističnem svetovnem redu? Kako lahko izpolni kompleksnejše človekove zahteve poleg donosnosti in zagotavljanja zgolj nujno potrebne infrastrukture?
Osebno verjamem v dobronamernost in strokovnost vseh, ki so vključeni v načrtovanje. Hkrati pa opažam, da je do sedaj zgrajeno tkivo razmeroma gosto in konzervativno. Seveda lahko prihodnje gradnje povsem dobesedno prerastejo te prve vtise. Vsako na novo načrtovano mesto, od Ludwigsburg, Wiener Neustadt, Brazilije, Washington DC pa do “Hafencity” v Hamburgu in novih velemest v Aziji, je eksperiment. V urbanem razvoju je reakcijski čas dolg: lahko samo upam, da bo eksperiment uspel, do takrat, ko bo popisan 2.000.000-ti prebivalec Dunaja.
Besedilo in fotografije: Sebatian Jakl
Hiša iz Currya?
Dodajanje svetlobe…
Dodajanje belega prostora…
Dodajanje individualnosti…
…za masovno produkcijo.
Dostop je pomemben
Občutek individualnosti
Umetnost privatnosti.
Napisal: Sebastian Jakl, Skyscraper J