V Celju pod imenom Center sodobnih umetnosti Celje deluje razgibana organizacija, ki skrbi za produkcijo, preučevanje in predstavitev sodobne umetnosti. Trije razstavni prostori pod njihovim okriljem so osredotočeni vsak na svojo programsko linijo, vse skupaj pa združuje jasna vizija Celja kot urbanega umetniškega središča. O raznovrstnih projektih, ki jih organizira CSU, ter o njihovem spopadanju z aktualno situacijo so spregovorile kustosinje Maja Antončič, Irena Čerčnik in Maja Hodošček.

Združujete več razstavišč – kako se ta med seboj razlikujejo in kaj jih združuje? Kaj je krovna usmeritev CSU Celje?
Smo osrednja institucija v regiji, ki skrbi za produkcijo, preučevanje in predstavitev sodobne umetnosti. Načrtno spremljamo, zbiramo in predstavljamo lokalno umetniško produkcijo, hkrati se z rezidenčnim programom in mednarodnimi projekti skušamo odpirati navzven, slediti aktualnim diskurzom v sodobni umetnosti in kulturi na nacionalnem in mednarodnem nivoju.

CSU obsega tri razstavne prostore. V prostorih Galerije sodobne umetnosti pripravljamo večje pregledne in študijske razstave ter razstave posameznih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so s svojim delom skozi daljše obdobje prispevali pomemben delež k razvoju slovenske vizualne produkcije. Razstavni prostor Likovnega salona je namenjen novi produkciji posameznih slovenskih in mednarodnih umetnic ter umetnikov. Galerija Račka v nekdanjem peep show-u deluje kot edino razstavišče v Sloveniji, posvečeno umetniškim projektom, ki se usmerjajo v teme erotike, seksualnost, intime ter na vprašanje spolnih identitet.

Odprtje prve predstavitve zbirke Grda Račka v Galeriji Račka, 2009, foto: Robert Ograjenšek

 

Dunja Zupančič, Miha Turšič in Dragan Živadinov na razstavi Kiparstvo danes. Komponente, stičišča in presečišča, Knežji dvorec (pred prenovo), 2010, foto: Gašper Domjan
Deli Dragice Čadež in Emerika Bernarda na razstavi Iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti, Galerija sodobne umetnosti, 2013, foto: Andraž Purg

V čem je prednost vaše decentralizirane pozicije v Sloveniji? Kakšne so specifike dela v Celju?

Celje ima glede njegovo velikost pestro kulturno ponudbo, kulturni zavodi, muzeji in kulturni delavci se med seboj poznamo in podpiramo, včasih celo aktivneje sodelujemo. Prednost je tudi, da so v mestu fizične razdalje zelo obvladljive. Kulturne institucije lahko obredemo skoraj v enem kosu, zato je tudi lažje sodelovati v programu mesta. Aktivna je umetniška četrt, kjer se nahajajo ateljeji, v katerih ustvarjajo umetniki in umetnice različnih umetniških smeri. Že enaindvajset let v mestnem središču poteka Vstop prost – festival urbanih umetniških akcij, performansov, intervencij in instalacij, ki ga pripravlja Društvo likovnih umetnikov Celje. Rezidenčno stanovanje Air Celeia se nahaja v neposredni bližini umetniške četrti in umetniki, ki so na obisku se pogosto čudijo nad številčno in povezano umetniško skupnostjo. Morda je težje pridobiti in prepričati novo publiko. Turizem v mestu se razvija šele zadnja leta, prav tako Celje ni študijsko mesto, torej se tukaj ne zadržuje veliko študentske populacije. Je pa precej kreativne in zainteresirane srednješolske mladine.

Performans dijakinj Gimnazije Celje-Center na odprtju razstave O(B)(D)RAZI, Galerija sodobne umetnosti, 2015. Razstava je bila del rednega sodelovanja Centra sodobnih umetnosti z Gimnazijo Celje – Center, programom Umetniška gimnazija. Foto: Ana Straže

 

Helen Stratford, umetnica na rezidenčnem bivanju v Celju v letu 2013, ob odprtju svoje samostojne razstave Tržne meditacije, Likovni salon, 2014, foto: Nik Jarh

Kako se vaša razstavišča vključujejo v življenje neposredne mestne okolice? Kakšne odnose imate s sosedi, kako se vpenjate v mestno infrastrukturo?

V CSU skrbimo, da pestro lokalno dogajanje kontinuirano vključujemo v razstavni program in ga povezujemo z širšim mednarodnim prostorom, pripravljamo projekte, ki se neposredno dotikajo problematike mesta. Tudi rezidenčni umetniki pogosto navežejo stik z mestom. Takšen projekt je bilo med drugimi delo rezidenčne umetnice Helen Stratford, ki je raziskovala, kako prenova mestne tržnice vpliva na njene uporabnike in pri tem sodelovala z lokalno gimnazijo, arhitekturnim birojem ter prodajalci.

Program v razstaviščih je del kulturne ponudbe mesta. Galerija sodobne umetnosti se nahaja tik ob Pokrajinskem muzeju Celje, kjer smo v preteklosti predvsem z uporabo njihovih prostorov sodelovali v večjih razstavnih projektih, kar je prineslo vizualno in vsebinsko zanimive in atraktivne povezave.

Likovni salon se nahaja v stavbi mestne občine in upravne enote, zato mimo zaide veliko ljudi, kar seveda vpliva na obisk razstav. Tam lahko z nekaterimi kritičnimi projekti bolj neposredno nagovarjamo lokalne odločevalce in javnost. Galerija Račka zbuja radovednost pri ljudeh tudi zaradi nekdanje dejavnosti v devetdesetih letih. Povezani smo z umetniki iz umetniške četrti in drugimi celjskimi kulturniki. Ker smo del večjega zavoda, ki se ukvarja s turizmom in prireditvami v mestu, spodbujamo lokalne ustvarjalke in ustvarjalce, da sodelujejo pri pripravi nekaterih vsebin zavoda.

Performans Umetnik – birokrat tandema IvAn (Iva Tratnik in Andreja Džakušič) na skupinski razstavi Zavihajmo rokave, Likovni salon, 2018, foto: Ana Straže
Samostojna razstava Zemlja, ki jo hočete španske umetnice M. Lucie Cruz Correia, Likovni salon, 2017, foto: Tomaž Črnej

Pri vas deluje razidenčni program AIR Celeia, izdajate tudi publikacije … Katere dejavnosti, poleg razstavne, še opravljate, katere projekte organizirate?

V okviru CSU deluje rezidenčni program AIR CELEIA, ki smo ga v tovrstni profesionalni obliki vzpostavili eni prvih v slovenskem prostoru. Temelji na mednarodni mobilnosti in interdisciplinarnosti. Gradi dialog in sodelovanje tako med umetniki in kustosi kot tudi med sodobno umetnostjo in širšo lokalno kulturno skupnostjo.

Med vrstami vsebin izobraževalnega programa za otroke, mladino in odrasle (vodenja, delavnice, predavanja, okrogle mize) izstopa sodelovanje CSU z Gimnazijo Celje – Center, ki se je v devetih letih izkazalo kot primer dobre prakse teoretičnega in praktičnega pouka sodobne umetnosti v srednji šoli. Delavnice vodijo umetnice in umetniki iz lokalnega okolja, Slovenije in mednarodnega prostora ter skušajo dijakom približati sodobne umetniške prakse.

Samostojna razstava Isabelle Peacocks celjske umetnice Ize Pavlina, Likovni salon, 2016, foto: Ana Straže

 

Projekt Čudnije od raja na samostojni razstavi Stranger Than Paradise celjskega umetnika Marka Požlepa, Galerija sodobne umetnosti Celje, 2014, foto: Tomaž Črnej

Koronavirusna kriza je močno spremenila galerijsko delo. Kakšne prilagoditve ste v času zaprtja galerij sprejeli vi? Kako se boste lotili ponovnega odpiranja galerije?

V času zaprtja galerij smo začeli predstavljati nekatere ključne pretekle projekte CSU na Facebooku in Instagramu ter pozvali publiko, da deli spomine na predstavljene projekte. Zasnovali smo natečaj fotografij likovnih izdelkov, ki so jih otroci naredili v izolaciji. Poskrbeli smo za delo na dokumentaciji in stalni zbirki, sicer pa smo zaposlene delale skrajšani delovni čas. 5. maja smo za javnost znova odprli naše prostore. V Galeriji sodobne umetnosti smo do 16. maja podaljšali razstavo Uroša Potočnika Hitrost, ki je bila na ogled že pred epidemijo. V Likovnem salonu smo brez otvoritvenega dogodka odprli novo razstavo madžarske umetnice Eszter Katalin I Hold You And You Hold Me. Na Poletno muzejsko noč, 20. junija, bomo odprli razstavo Olje Grubić v Galeriji Račka. Poskrbeli smo za varnostne ukrepe in navodila za obiskovalce, vodstvo nam je dodelilo tudi nekoliko drugačno organizacijo dela.

Video Stimme srbske umetnice Katarine Zdjelar na skupinski razstavi Pesmi v zraku, Galerija sodobne umetnosti, 2014, foto: Andraž Purg

 

Performans Staranje hrvaške umetnice Vlaste Delimar na prvi ediciji mednarodnega Festivala Račka, Galerija Račka, 2018, foto: Tomaž Črnej

Kaj načrtujete v letu 2020? Kako bo vaše delo od zdaj naprej drugačno kot pred virusom?

Do konca leta 2020 bomo morali preložiti ali prilagoditi določene razstavne projekte. Čez poletje bomo v Galeriji sodobne umetnosti na ogled postavili razstavo z izborom del iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti, v Likovnem salonu bomo podaljšali prej omenjeno razstavo. Prestaviti bomo morali obiske rezidenčnih umetnikov. Vsekakor bomo vsebine prilagodili dani situaciji in skušali program varno peljati dalje. Nekatere dogodke bomo organizirali na prostem in na spletu, manj bo mednarodnega sodelovanja. Najverjetneje bo zaradi finančnih rezov tudi organizacija našega dela nekoliko drugačna. Želimo si, da država in ljudje tudi v teh negotovih časih ne bi pozabili na sodobno umetnost, ki reflektira kritično misel in navdih za pozitivne družbene spremembe.

Performans Al ti pride al ti pa ne Urše Vidic, Leje Jurišič, Nataše Živkovič in Loupa Abramovici na tretji predstavitvi zbirke Grda Račka, Grda Račka, zbudi se!, Galerija Račka, 2014, foto: Tomaž Črnej

 

Performans Erotic Mach Making Bojane Križanec na drugi predstavitvi zbirke Grda Račka, Galerija Račka, 2010, foto: Robert Ograjenšek

Pripravila: Ajda Bračič

Naslovna slika: Pregledna razstava Slovenski animirani film 2006-2017, Galerija sodobne umetnosti, 2018, foto: Ana Straže

Podprite Outsider z  naročilom!

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja