Če pokukate v prostore nekdanje ribje tržnice pod Plečnikovimi arkadami v Ljubljani, naletite na prijeten in tako duhovno kot prostorsko odprt razstavni in projektni prostor, kjer je danes namesto rib na voljo na kilograme in kilograme umetnosti: DobroVago. Njena programska vsebina se osredotoča predvsem na delovanje mlajše generacije ustvarjalcev, hkrati pa je DobraVaga tudi stična točka in ustvarjalna platforma, ki povezuje in spodbuja kreativno raziskovanje alternativnih umetniških praks. O konceptu in delovanju galerije smo se pogovarjali z vodjo galerije, Anjo Zver, in kuratorko razstav Zine Vitrine, Alin Kostiov.

Foto: Urška Boljkovac / arhiv Kino Šiška / DobraVaga

DobraVaga je znana po zastopanju umetnic in umetnikov mlajše generacije. Kako, po kakšnih kriterijih izbirate umetnike?
Sodobna umetnost v slovenskem okolju ima močno produkcijo na področju vizualne in novomedijske umetnosti. Program DobreVage gradijo predstavitve umetniške produkcije umetnic in umetnikov, ki ustvarjajo na obeh področjih ali presečiščih, vsak sklop programa pa ima svoje kriterije. Za Odprti atelje – trimesečno rezidenco v DobriVagi, namenjeno mlajši generaciji, je na primer prvi pogoj, da avtor v Ljubljani nima prostora za ustvarjanje. Skupinski razstavni projekti, s katerimi vključimo v prodajno zbirko največ novih del, so osredotočeni na predstavljanje grafik, risb in slik – tudi digitalnih, mešanih tehnik del na papirju, platnu ali drugem dvodimenzionalnem nosilcu. Res je, da prevladuje mlajša generacija, s katero soustvarjamo dogodke in razstave v DobriVagi, ampak starost ni pogoj za vključevanje del v naše zbirke. Pri izboru se osredotočamo na kakovost posameznega dela, vezano na koncept, medij in tehniko.

Česa si želijo mladi obiskovalci galerij? Kako jih pritegnete v vaš prostor? Je DobraVaga “instagramabilna”?
DobroVago in vzdušje v njej ustvarjajo mladi kreativni ljudje. Hitro po ustanovitvi se je okoli njenega tima zgradila skupnost, ki bazira na najmlajših umetnicah in umetnikih ter tistih, ki jih zanima njihova produkcija. Rekla bi, da mlade obiskovalce pritegnejo tako vsebine kot osnovni koncept DobreVage – projektni in razstavni prostor, namenjen predstavljanju avtorjev mlajših generacij. Njihova dela v zbirki in na razstavah komunicirajo z alternativnimi mislimi in aktualnimi vsebinami, odsevajo načine in prakse preživljanja sodobnega časa, s katerimi se lahko mladi poistovetijo.
Na redni bazi z obiskovalci komuniciramo preko družabnih omrežjih (predvsem Instagram), organiziramo več mesečnih dogodkov, zato se redno srečujemo in s tem ohranjanjamo skupnost DobreVage, kateri se tudi vsi v timu čutimo pripadni.

Foto: Asiana Jurca Avci / arhiv Kino Šiška / DobraVaga
Foto: Asiana Jurca Avci / arhiv Kino Šiška / DobraVaga

Pa prodaja? Koliko umetnin prodate na mesec in kakšen je odnos do kupovanja umetnin med različnimi generacijami?
V DobriVagi je veliko del, ki so cenovno dostopna večjemu številu uživalcev umetnosti, dela kupujejo vse generacije, morda manj najstarejša populacija. Več umetnin prodamo za darila, nekatere zanima koncept v ozadju, drugi se o nakupu odločajo na podlagi avtorja, barvne lestvice vizualije, zine pa po večini prodajamo mlajši generaciji. Temu botruje tako aktualnost in atraktivnost medija ter nižja cena. Večina mladih pri nakupu gleda na ceno dela. Seveda pa tega ne moremo posplošiti. Med obiskovalci imamo tudi mlade zbiratelje, ki si ustvarjajo zbirke del mlajših avtorjev. Z namenom dostopnosti v DobriVagi vztrajamo pri projektih, kot je razstava glasbenih plakatov appointMENT. Letos je zanj ustvarjalo kar 77 umetnic in umetnikov, njihova dela pa so na voljo po dostopni ceni.
Ob vsem tem veliko o stanju umetnostnega trga pove dejstvo, da v zadnjih dveh letih prodaja v DobriVagi raste, v povprečju pa prodamo 50 umetnin in zinov na mesec.

Foto: Asiana Jurca Avci / arhiv Kino Šiška / DobraVaga
Foto: Asiana Jurca Avci / arhiv Kino Šiška / DobraVaga
Foto: Asiana Jurca Avci / arhiv Kino Šiška / DobraVaga

Domujete v lepem ambientu ob reki, poleg tržnice. Kako v svojo dejavnost vključujete prostor? Kako vpliva na postavitve vaših razstav, kako izkoriščate njegove prednosti in se spopadate z morebitnimi slabostmi?
Ko se je DobraVaga začela naseljevati v prostor, namenjen tako specifični dejavnosti, je bil to seveda izziv, pri tem pa je predstavljal tudi iztočnico za kreativno uporabo obstoječega »pohištva«. Kamnite mize s koriti, prvotno namenjene za prodajo na ribji tržnici, uporabljamo kot razstavne vitrine za cikel razstav Zine Vitrine in krajših pop-up razstavnih projektov. Prostoru pokrite tržnice smo se toliko prilagodili, da nas pravzaprav ne omejuje pri umeščanju razstavnih projektov. Se pa ob projektnih prostorih (Odprti atelje, Čitalnica/Viharnica, Razstavni prostor Umetnica / Umetnik na mesec), ki zadostujejo potrebam programa, soočamo z vedno bolj zapolnjenimi skladiščnimi prostori.

Česa si na slovenski umetniški sceni želite?
Predvsem, da bi se za našo obstoječo umetniško sceno vzpostavile boljše okoliščine na umetniškem trgu.
Z DobroVago so mlajši umetniki dobili prostor, kjer lahko prodajajo svoja dela in se že na začetkih profesionalne poti soočajo z nastopom na trgu. Želim si, da nam uspe za vse akterje na umetniškem trgu organsko vzpostaviti profilirano okolje za prodajo del, ter da umetniška produkcija in preživljanje umetnikov ne bosta več odvisni zgolj od razpisnih sredstev na ravni mest, države, Evrope.

Foto: Asiana Jurca Avci / arhiv Kino Šiška / DobraVaga
Foto: Asiana Jurca Avci / arhiv Kino Šiška / DobraVaga

Del vašega delovanja predstavljajo Zine Vitrine. Zini so od nekdaj oblika podtalnega, alternativnega izražanja, hkrati pa tudi dobro orodje za reprezentacijo različnih identitetnih skupin. S kakšnimi temami se ukvarjajo zini, ki jih razstavljate in izdelujete pri vas? (Odgovarja Alin Kostiov, urednica Zine Vitrine čitalniške zbirke in kuratorka razstav Zine Vitrine)
Zini se dotikajo zelo različnih tem in ne morem reči, da se ukvarjamo samo z določenimi temami, spet druge pa strogo izključujemo. Lahko jih kategoriziramo kot artzine. Predvsem nam je fino, da spoznavamo ljudi z zini, umetnike in preučevalce in spoznavamo, kaj vse so lahko zini, ker je v bistvu krasen medij za izražanje, predvsem pa je zanimiv za mlade, ki so starostna skupina, s katero DobraVaga največ sodeluje. Umetniki začenjajo zine vedno bolj uporabljati kot medij njihovega ustvarjanja.
DIY in DIWO delavnice  izdelovanja zinov so tematsko usmerjene (Hallowzeen, festival Bobri), na njih se udeleženci seznanijo z izdelavo zina, spoznajo tudi kakšno novo tehniko izdelave, ki jih je malo morje.

Foto: Asiana Jurca Avci / arhiv Kino Šiška / DobraVaga
Foto: Asiana Jurca Avci / arhiv Kino Šiška / DobraVaga
Foto: Asiana Jurca Avci / arhiv Kino Šiška / DobraVaga

Pripravila: Ajda Bračič

Iščete dobre vsebine? Naročite Outsider!

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja