Galerija Škuc je ena izmed ključnih točk sodobne umetnosti v Ljubljani, pa tudi ena izmed najstarejših nevladnih organizacij pri nas. Njeni nekdanji umetniški vodje so nekateri izmed najprepoznavnejših posameznikov na področju umetnosti pri nas. Galerija z bogatim programom stopa v korak s sodobno umetniško produkcijo. Odgovarja: Tia Čiček, umetniška vodja.

V čem se Galerija Škuc programsko razlikuje od drugih ljubljanskih galerij sodobne umetnosti? Kakšna je njena usmeritev, credo?
Galerija Škuc v prostorih na Starem trgu 21 deluje že od leta 1978. Njeni začetki v okviru Študentskega kulturnega umetniškega centra (Društva ŠKUC) so bili namenjeni predvsem alternativnim kulturnim kot tudi političnim vsebinam, tako da se skoraj tradicionalno posvečamo tematskim oziroma skupinskim razstavam povezanih z družbenimi vprašanji, ključno za naše delovanje pa je tudi opolnomočenje marginalnih in/ali diskriminiranih družbenih skupin. Kot prostor v katerem so s svojimi prvimi razstavami začenjali danes uveljavljene umetnice in umetniki ter kolektivi (Marjetica Potrč, Bojan Gorenec, V.S.S.D., IRWIN), tudi naprej stremimo k razstavljanju praks mlajših umetnic in umetnikov.

Kakšna je vloga vaše galerije v mestni okolici, v katero je umeščena? Je aktivno vključevanje v življenje neposredne okolice del poslanstva sodobne galerije?
Zaradi naše lokacije v samem mestnem središču in dolgoletnega mednarodnega delovanja smo ena ključnih točk sodobnih umetnosti v Ljubljani. Zaradi številnih področji, ki jih podpira Društvo ŠKUC imamo tudi mnogo možnosti sodelovanja s številnimi ljubljanskimi nevladnimi organizacijami ali posamezniki. Poleg rednega letnega razstavljalnega programa namreč vsako poletje izvajamo tudi festivala Živa književnost ter Dobimo se pred Škucem, ki v sam center Ljubljane vneseta raznolik literarni, glasbeni, uprizoritveni ter pedagoški program za mimoidoče. Na ta način dogodki v samem mestnem središču ostajajo relevantni in zanimivi tudi za lokalne javnosti in niso prilagojeni zgolj turistom.

Kako dojemate svoj fizični galerijski prostor kot platformo za predstavitev sodobne umetnosti? Kako se vaš prostor odziva na raznolike forme, ki jih umetnost zavzema?
Galerija Škuc je nastanjena v pritličnem delu stare meščanske hiše v ljubljanskem mestnem jedru, zaradi tega zagotovo ni klasična “bela kocka”. Številni manjši prostori z obokanimi stropi, črna galerijska tla in izrazite ploščice na samem vhodu v galerijo so močni prepoznavni elementi, ki pa razstavam dodajo nek poseben zasuk in omogočajo drugačno pripovedovanje ter posledično branje razstav. Kot enega zanimivejših prostorskih postavitev bi izpostavili razstavo iz leta 2018, ko so v sklopu Škuceve štiridesetletnice umetnica Nika Špan skupaj s kuratorko Tjašo Pogačar in umetniško vodjo Vladimirjem Vidmarjem pripravili razstavo, ki je je obiskovalca skozi bel tunel vodila iz ulice nazaj na ulico.

Kako vaša galerija financira svoje dejavnosti?
Društvo ŠKUC, v sklopu katerega deluje tudi Galerija Škuc, je nevladna organizacija vključena tako v program vizualnih umetnosti Mestne občine Ljubljana, kot tudi program vizualnih umetnosti Ministrstva za kulturo. Sredstva poskušamo pridobiti preko različnih razpisov in sponzorstev, v preteklosti pa smo se ukvarjali tudi s prodajo umetniških del in obiskovanjem sejmov. Zavoljo večje povezanosti z drugimi podobnimi nevladnimi organizacijami v regijskem in širšem mednarodnem prostoru ter produkcijo večjih tematskih razstav smo prodajni segment delovanja galerije smo opustili.

Kako se je delovanje galerije od njenega nastanka spremenilo? Kako s svojo programsko in organizacijsko strukturo sledite duhu časa?
Prostor Galerije Škuc so programsko vodili številni ključni akterji sodobnih vizualnih umetnosti našega prostora. Umetniške vodje se po nekaj letih delovanja menjajo in s tem prihaja do praktično organske osvežitve v smislu pristopov, praks. Z vsako novo nameščeno umetniško vodjo zagotovo pride do zasuka v programu. Tudi s povabili k sodelovanju mlajšim kuratorkam in kuratorjem kot tudi umetnicam in umetnikom se trudimo ohranjati določeno mero svežine, aktualnosti in odprtosti, ki bi doprinesla k dialogu o lokalni kot mednarodni umetniški sceni ter samem kuratorskem delu.

Kako ocenjujete trenutno stanje na področju vizualne umetnosti pri nas, predvsem s stališča kritiške, teoretske in medijske podprtosti?
Medijska in kritiška pokritost vizualnih umetnosti bi zagotovo lahko bila boljša, medtem ko menimo, da bi lahko govorili o dobri teoretski podprtosti, tako s strani že uveljavljenih strokovnih publikacij kot tudi s strani mlajših teoretičark in teoretikov umetnosti (npr. Šum revija za kritiko in teorijo sodobne umetnosti). Z vznikanjem novih kritiških portalov (npr. Neodvisni platforma za sodobne izvedbene umetnosti), si želimo, da bi navkljub umanjkanju kritike v dnevnem časopisju, več prostora in sredstev namenjali neodvisnim kritikom s področja vizualne umetnosti, ki lahko s svojimi pogledi pomagajo pri krojenju diskurza o sodobnih umetnostih v našem okolju.

Pripravila: Ajda Bračič

Naslovna fotografija: Foto Klemen Ilovar © Galerija Škuc, Kids, 15. 12. 2018–20. 1. 2019.

Podprite Outsider z naročilom!