• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Dogodek,delo,Intervju,kritika,Osebnosti
/
15 januarja, 2023

Goran Vojnović: Igor Muževič, portret

V deveti številki revije Outsider (pomlad 2017) smo objavili portret Igorja Muževiča, takrat predsednika sindikata družinskih zdravnikov. Zapisal ga je Goran Vojnović. Zapis je kljub časovni distanci še vedno aktualen. Še posebej v kontekstu aktualne zdravstvene krize.

Ko sem pred leti slišal, da so Mužotu ponudili mesto ministra za zdravje, mi je šlo kar malce na smeh. Mužo prestal interpelacijo ali Mužo napovedal reformo zdravstvenega sistema je pač v moji glavi, še polni pubertetniških spominov, zvenelo prav in narobe obenem. Vedel sem, da bi bil moj gimnazijski prijatelj Igor Muževič dober minister za zdravje. Morda bi bil lahko celo predsednik vlade, sem pomislil. Ampak potem bi bilo vse skupaj še bolj smešno. Ker bi Mužo oblikoval koalicijo. Na mojo srečo je mag. Igor Muževič dr. med., družinski zdravnik, predsednik sindikata družinskih zdravnikov PRAKTIK.UM in magister ekonomije, vse v eni osebi, leta 2014 ponudbo takratne predsednice vlade Alenke Bratušek zavrnil. In sem lahko ostal še naprej mlad.

No, Igor je imel za zavrnitev seveda drugačne, malce tehtnejše razloge: »Če poznaš naš politični sistem, potem ti je jasno, da si lahko s svojo vizijo rit obrišeš. … Če ne moreš spraviti skozi parlament zakonodaje, potem zgolj izgubljaš čas.«

Sam sem bil sicer prepričan, da so sindikalisti ljudje, ki radi izgubljajo čas, a Igorjeva izkušnja je po njegovih besedah drugačna: »Sindikalist sem postal zaradi dvojne frustracije. Ko se odločiš postati družinski zdravnik, te kolegi gledajo kot bi se ti zmešalo. Družinski zdravnik je zanje nekdo, ki piše napotnice. Razočarana starša sta upala, da bom vsaj nevrokirurg. In kakor da ni dovolj, da moraš živeti s podcenjujočim odnosom do svojega dela, ugotoviš, da v tem delu sploh ne moreš uživati, saj moraš pregledati tudi sedemdeset pacientov na dan. Za primerjavo lahko povem, da jih na Švedskem družinski zdravnik pregleda deset. No, vseeno kaže, da se bodo stvari začele obračati na bolje. Starša namreč že kar nekaj časa nista več razočarana, kolegi pa ugotavljajo, da pišemo tudi bolniške in starostnikom pomagamo skuhati kavo na domu (smeh).«

To je seveda le del resnice. Če mene vprašate, je Igor Muževič že od nekdaj čutil poklicanost. On se je, na primer, ustavil in obrnil, ko je nekdo na cesti zakričal 'Ej, ti!'. Kot študent je tako nekoč skorajda dobil po nosu, saj si je trojica mišičnjakov, ki ga je priklicala, že vihala rokave. A Igor je takrat našel politika v sebi, si v hipu nadel obraz človeka, ki mu je umrl hrček, in težakom potožil, da je padel na izpitu (v jeziku medicincev to pomeni, da je dobil devetko). »Pust ga! To je šola!« je eden od trojice Igorjeve besede prevedel kolegoma. In so ga, ubogega šolarja, pustili.

Ljudje, ki so imeli opravka z Igorjem sindikalistom, si verjetno mislijo, da je bila to napaka in da bi si zaslužil kakšno vzgojno. Skoraj zagotovo je tega mnenja Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, ki ga je prvega obiskala delegacija novoustanovljenega sindikata družinskih zdravnikov, na čelu z Igorjem Muževičem. Stari dobri piflar Mužo je na sestanku stresal podatke o različnih ureditvah sistema družinskega zdravljenja po Evropi in dokazoval, da je slovensko ureditev nujno potrebno izboljšati. Argumenti so bili na njegovi strani in Fakinu naposled ni preostalo drugega kot da nadebudnim mladim sindikalistom predlaga, naj, če jim kaj ni prav, dajo odpoved in si kupijo knjigo Kako postati srečen. Za povrh jim je še zabrusil, da bi morali biti zadovoljni, da ne delujejo v takšni razmerah kot njihovi kolegi v Indiji.

To seveda ni bil začetek velikega prijateljstva, je pa Igorja nedvomno utrdil v prepričanju, da mora sindikalni boj nadaljevati. In da je potrebno, če želi karkoli zares spremeniti, priti do ljudi, ki o spremembah odločajo. Do ministra za zdravje ali celo predsednice vlade. Kar je približno tako preprosto kot se sliši.

»Da prideš do sestankov s temi ljudmi, jim moraš včasih celo groziti. Bratuškovi smo, recimo, zagrozili, da bomo začeli javno govoriti resnico o osnovnem zdravstvu. In nas je sprejela.«

V pogovoru z Igorjem Muževičem zlahka razumeš, zakaj so se mu politiki tako vztrajno izogibali. Na preprosto vprašanje, zakaj mora človek na magnetno resonanco pri nas čakati tudi do pol leta, sem, denimo, dobil strokoven, torej dolg, zapleten in s statističnimi podatki obogaten odgovor, od katerega sem si zapomnil le to, da so si magnetne resonance različne in da ni vsaka primerna za slikanje glave.

Po Igorjevem mnenju je to eden osnovnih problemov javne debate o zdravstvu, saj vsi, od inštruktorjev smučanja do vzgojiteljic v vrtcih vedo, v čem je problem in kako ga je možno rešiti. Problem pa je, pravi Igor, v celoti nedoumljiv celo mnogim poznavalcem:  

»Zdravstveni sistem je eden najbolj kompleksnih družbenih podsistemov, s katerim se vsi srečujemo, brez težav opazimo anomalije, vendar se nam sanja ne, kaj vse jih je povzročilo. Zato se, kot v prazgodovinskih časih, ko smo si naravne pojave razlagali z obstojem nevidnih božanstev, še vedno najraje zatekamo k preprostim razlagam, da je za vse kriv neoliberalizem, socializem, povampirjeni zdravniki ali podkupljivi skladiščniki.«

Sam mu priznam, da imam s slovenskim zdravstvom tako dobre kot slabe izkušnje in da nimam pojma, ne kje je problem, ne kako ga rešiti, da mi pa vseeno zveni rahlo sumljivo, ko Igor za stanje v zdravstvu krivi skoraj izključno politike. Mar ni ravno to tisto, kar najbolj zamerimo zdravnikom, se sprašujem. Da niso pripravljeni priznati lastnih napak in prevzeti svoj del odgovornosti za stanje stvari.

»Ne gre za to,« mi odgovori, »da zdravniki ne bi imeli nobenega vpliva, ampak je ta vpliv v državno reguliranem zdravstvu precej omejen. Kot zdravnik ne morem vplivati na število vpisanih študentov na medicinsko fakulteto, ne morem vplivati na plačno politiko, ne morem vplivati na razpored dela na oddelku, v ambulanti ali v operacijski dvorani.«

»Pa zdravniki sami res ne morete storiti ničesar za, recimo, zmanjšanje čakalnih dob?« vztrajam.

»Zdravniki teoretično lahko vplivamo na spremembo sistema do meje, ki nam jo zakonodaja dovoljuje. In dovoljuje nam bore malo. Čakalnih dob v osnovnem zdravstvu ni, ker so prepovedane. Zdravniki družinske medicine moramo, recimo, pregledati vse bolnike, ki pridejo k nam tisti dan, tudi če jih je sto in tudi, če s tem kršimo Zakon o pacientovih pravicah, ki nam nalaga, da moramo obravnavati bolnike po strokovnih priporočilih. V Sloveniji imamo eno najnižjih števil zdravnikov družinske medicine na prebivalca v Evropi, zato ni presenetljivo, da imamo na voljo povprečno le sedem minut za posamezno obravnavo. Zato napotimo k specialistom več bolnikov kot bi jih, če bi imeli dovolj časa za temeljit pregled.«

»Dobro,« rečem, ko vidim, da mu ne morem priti do živega, »ampak tudi politiki so predvsem ljudje, ljudje pa so nespremenljivi. V petindvajsetih letih so se na čelu zdravstva izmenjale skoraj vse večje politične stranke, vse pa je ostalo isto. Od kod ti vera, da lahko karkoli spremeniš? Ali nisi, ga spomnim, nekoč govoril, da boš odšel na Irsko, pit boljše pivo in delat za nekajkrat večji denar, kakor je to storilo že toliko drugih mladih, izobraženih ljudi? Zakaj si ostal tu in se boriš z mlini na veter?«

»V resnici sem zapečkar,« prizna Igor. »Poleg tega pa sem potem, ko sem kot profesionalni piflar do zadnje vejice in pike preštudiral ta naš zdravstveni sistem, ugotovil, kako bi bilo možno stvari premakniti na bolje. In da, res verjamem, da je to možno.«

Po naravi nisem optimist, imam pa optimizem rad in Igorjev optimizem me razveseli. Sva letnik 80' in za trenutek me tako zanese v vero, da njegov optimizem izhaja iz občutka, da bo prav naša generacija v družbo vnesla nove vrednote, nove odnose. Zdaj sva že pri drugem pivu, še malo pa bova začela obnavljati zgodbe s hodnikov bežigrajske gimnazije in od nekod v meni vznika že zdavnaj izgubljena vera v generacijo. A Igor, ki ga kot kaže še vedno bolje nese od mene, ohrani realen pogled na stvari:

»Naša generacija ima kot vse druge pred njo svoje pluse in minuse, ki pa jih determinira družbena klima v kateri odrašča. Vsi imamo iste gene, a nas je determinirala tranzicija in potem gospodarska kriza. Si bral Pickettyja? Po vojni se hude socialne razlike zbrišejo, saj vsi postanejo revni, in pride do družbene povezanosti. Zato je bilo obdobje baby boom generacije srečno obdobje, naša generacija, še bolj pa generacija, ki je mlajša od naju dveh, pa živi v času socialnih razlik, prekarizacije in brezposelnosti. Mladi so spoznali, da nimajo izhodišč, kakršne so imeli njihovi starši in da bodo morali za preživetje vzpostaviti drugačne odnose, se močneje povezati med sabo. Tukaj vidim optimizem in verjamem, da gremo, kar se tiče medosebnih odnosov, v boljši jutri. A le znotraj družbe. Globalno smo pa v …«

Ja, globalno smo tam, kjer smo, a po svoje je povsem logično, da smo tam, kjer smo. Ko namreč vidiš, kako veliko energije, časa, znanja in vztrajnosti je potrebno, da dosežeš majhno izboljšanje pogojev dela za družinske zdravnike, se resno vprašaš, kdo ima danes čas reševati svet. Jaz, recimo, ne vem niti, od kod ljudem čas, da se gredo sindikalizma. In to ljudje, ki imajo tako kot Igor Muževič resno, odgovorno službo. In družino.

»To je to,« pritrdi Igor. »Čas. Slovenci se radi vržemo na delo in smo pridni, Skandinavci pa se bodo najprej usedli in premislili, kako to delo opraviti čim učinkoviteje. Jaz si vedno vzamem čas in razmislim, kako stvari dolgoročno zastaviti, da bom imel čas za vse. V Sloveniji manjka razmisleka o prostem času, ker edini način, da si družbeno aktiven in prinašaš pozitivne spremembe, je, da imaš čas. Drugače gredo dodatne aktivnosti na račun odnosov z družino, s prijatelji… V tem primeru ne boš mogel biti dober v tem, kar počneš. Moraš imeti nek občutek notranjega zadovoljstva, kar pa ni mogoče brez vzdrževanja kakovostnih odnosov z bližnjimi.«

Za trenutek posumim, da je Igor upošteval Fakinov nasvet in si kupil knjigo Kako postati srečen, ampak on že razlaga, da bo potem, ko njegova žena, specialistka psihiatrije, zaključi s študijem psihoterapije, on vpisal pravo. Študij medicine in magisterij iz ekonomije mu torej nista dovolj. Ker je, seveda, profesionalni piflar in se ful rad uči.

»In ko boš znal ves internet na pamet, boš šel v politiko in boš postal predsednik vlade? Mužo, evropski komisar za zdravstvo? Mužo, generalni sekretar Združenih narodov?«

»V politiko najbrž ne bom šel. Vsaj dokler imamo tak političen sistem ne. Bi se pa z veseljem šel kakšne resne humanitarne zgodbe. Eden od konceptov, ki mi je zelo blizu, je, recimo, koncept univerzalnih temeljnih dobrin, ki vsakomur omogoča dostop do zdrave hrane in energije. Z ekonomskega vidika je stvar inteligentnejša od univerzalnega temeljnega dohodka, ki deluje inflacijsko, ker če daš tristo ali petsto evrov vsakemu, s tem temeljne dobrine podražiš, saj se bodo proizvajalci odzvali na večje povpraševanje. Predvsem pa bi z zdravo hrano naredili več za zdravje ljudi kot z vso medicino.«

»Naposled razumem,« mu pravim, »zakaj nisi sprejel položaj ministra za zdravstvo. Zakaj bi izgubljal čas s spreminjanjem zdravstvenega sistema, če ga lahko izgubljaš s spreminjanjem sveta.«

Dovolj sem že spil za cinizem, a še premalo za iskrenost. Zato Igorju Muževiču ne povem, da se mi zdi super po dolgem času srečati nekoga, ki ima konkretno idejo, kako spreminjati stvari na bolje. Pa tudi voljo in znanje. Rečem mu samo, da se mi zdi dober Slovenec. Zakaj? Ker ne jamra, ampak išče rešitve.

Upam, da je Igor razumel, da se je za mojim neposrečenim duhovičenjem skrival kompliment.

Foto portret: Katja Bidovec

Intervju je bil objavljen v Outsider #09, pomlad 2017

*
Na spletu le izjemoma objavimo vsebine iz tiskane revije. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!

 

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiNavor in Od-do arhitektura: Vrtec, ki raste
NaslednjiNina Granda: Sadimo drevesa!Next
Povezani članki
Loading...
Dogodek

Vizije so 17: Meje ali priložnosti?

7 novembra, 2022
Osebnosti

Pismo v nekdanji čas

15 septembra, 2015
INDIGOIntervju

Mihael Jožef Toman: Pravico do vode imajo vsa živa bitja

17 novembra, 2016
IntervjuOsebnosti

Peter Stutchbury: Kaj je naša odgovornost?

3 aprila, 2020
Tools for better livingDogodekTrafika

Festival Trafika: Nova Gorica 2025

20 julija, 2022
Arhitekturadelo

Miloš Kosec: Pogovoriti se moramo o delu v arhitekturi

10 januarja, 2019
IntervjuKulturaOblikovanjeOsebnostiOutsiderji

Dan Adlešič: Oplemenitenje fizičnega in nove percepcije realnosti

7 februarja, 2022
DogodekTrafikaarhitektke

In če bi ženske vodile svet?

28 februarja, 2022
1 2 … 33

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo