Hiša Mezzanine je enodružinska hiša v gosto naseljenem predelu Ljubljane. Nastala je v sodelovanju med birojema Elastik in Hikikomori. Medetažna zasnova hiše ustvarja udoben ambient in dober izkoristek površin. Umestitev na parcelo pa ponuja zanimiv premislek o običajnih predpisih prostorskih planov in smiselni izrabi zelenih površin zemljišča.

Na pogovor smo povabili Miko Cimolini, soavtorico arhitekture.

Stanovanjska gradnja v Sloveniji ima svoje specifike, ki izvirajo iz druge polovice prejšnjega stoletja. Značilna sta predvsem samograditeljstvo in stihija. Kako vaša hiša Mezzanine House odgovarja na to situacijo?

Hišo obravnavamo kot industrijski izdelek, v katerem se dejavniki lokacije, programske in uporabnikove zahteve, ekonomske zmožnosti in tehnične lastnosti konstrukcijskega sistema, pogajajo do končnega rezultata. To metodo, ki jo uporabljamo pri načrtovanju smo poimenovali kritična geometrija. Urbanistični pogoji bi nam dovoljevali zgraditi kocko na sredini parcele, s soglasjem sosedov pa smo hišo približali parcelnim mejam tako, da je polovica zemljišča ostala vrtu. Hiša je v gosto tkivo soseske postavljena tako, da ne zastira pogledov ali odvzema osončenja sosedom. Vse to na koncu vpliva na arhitekturno formo, na končni izdelek.

Pogosto je v prostorskih aktih določeno, da mora biti hiša v skladu s svojo okolico in predpisan 4m odmik od parcelne meje. Je drznost zasnove Mezzanine House povzorčila kakšno težavo v upravnem postopku za pridobitev PGD?

Tudi v tem primeru je v lokacijski informaciji pisalo, da je potreben 4 metrski odmik od parcelnih meja ter da mora biti stavba skladna z okolico. Vendar pa so vedno dovoljena odstopanja, če je možen dogovor s sosedi. Glede na to, da objekt stoji na 400m2 veliki parceli – to je najmanjša velikost še zazidiljive parcele v Ljubljani – smo se zelo potrudili in zbrali soglasja sosedov, da smo se lahko približali parcelnim mejam. Oblika in gabarit hiše, tudi višinski, se je prilagajal tem soglasjem, ki smo jih pridobivali kar leto in pol. S tem, ko smo hišo zasnovali zelo kompaktno ter jo potisnili ob rob parcele, smo dobili prostor in ustvarili 200m2 vrta, kar je veliko boljše s stališča uporabnika, kot če bi bil vrt stisnjen zgolj v 4m pas okoli hiše. Mezzaninska zasnova je nastala tudi zaradi soglasij, saj je bil pogoj enega izmed sosedov, da hiša ne sme prekrivati njegovih pogledov skozi okno. Zato je hiša na eni strani visoka le 5m, čeprav bi bila po urbanističnih pogojih lahko visoka 11metrov. Glede oblikovanja okoliških objektov pa smo ugotovili, da v tem naselju stanovanjskih hiš obstaja precejšen nered, okolici smo se še najbolj prilagodili s črno-belo fasado. Drugih pripomb, na primer zaradi oblikovanja, pa ni bilo.

Hiša je zasnovana z medetažami. S tem postane stopnišče del ambienta in nastane zanimiv prostor mezzanine, po katerem ima hiša tudi ime. Kaj mezzanine pomeni za uporabnika?

Mezzanin pomeni, da smo hišo zasnovali višinsko z medetažami. Mezzaninska organizacija hiše je nastala na podlagi želje investitorja po etažni delitvi programov. V polkleti je strojnica, utility s pralnim strojem ter shramba, skupni bivalni prostor je v pritličju, z dnevno sobo in kuhinjo, povezan z vrtom. Medetaža je namenjena otrokom, etaža pa staršem. Kompaktnost tlorisne zasnove nadomešča dvovišinski prostor nad kuhinjo, okoli katere se pne stopnišče. Konzola nad teraso, v kateri je kopalnica spalnice staršev in savna, daje dnevnim prostorom intimnost pred pogledi sosedov ter kot podaljšana zunanja dnevna soba, nudi vmesen prostor med zunaj  in znotraj. Zaradi kompaktne tlorisne zasnove, smo lahko 238m2 bruto površine, kot jo zajema hiša v vseh etažah, spravili na 117m2 tlorisne velikosti stavbe na stiku z zemljiščem. Stopnišče, ki bi bilo sicer ločeno in namenjeno zgolj dostopanju do zgornjih etaž, pa je postalo del uporabne površine dnevnega prostora. Na teh stopnicah se sedi, igra, … druži.

Kakšno je bilo sodelovanje z naročnikom? Kakšne so bile želje in kako ste se na njih odzvali?

Mezzaninska hiša je rezultat dobrega sodelovanja med arhitektom, naročnikom in izvajalcem. Z naročnikom smo razvili zelo dober odnos, ki temelji na medsebojem zaupanju,  predvsem pa na jasni ločnici oz. delitvi pristojnosti med vsakim deležnikom v procesu projektiranja in izvajanja objekta. Brez zaupanja in medsebojnega spoštovanja v tem, več let trajajočem procesu, ni mogoče pričakovati dobrega rezultata.
Tudi v Sloveniji je vedno več investitorjev, ki se zavedajo, da brez dobrega sodelovanja z arhitektom  ne bo mogoče zgraditi dobrega objekta oziroma, da je to za naročnika, ki se z gradnjo sreča enkrat, morda dvakrat v življenju, prevelik zalogaj. Zakaj ne bi gradnje zaupali nekomu, ki se z gradnjo profesionalno ukvarja? Pri tem je proces načrtovanjavsaj toliko pomemben, kot proces izvedbe in lahko traja tudi dlje od same gradnje. Vedno več investitorjev se zaveda, da se prihranke pri gradnji lahko ustvari zgolj z dobrim načrtovanjem in dobrim nadzorom nad gradnjo. Z dobrim načrtovanjem, nadzorom in dobrim izvajalcem, pa pridemo do objekta, ki nam ustreza, ki ustreza naročnikovemu načinu bivanja in njegovi denarnici.
Ni nujno slabo, če zna investitor kaj sam postoriti, vendar je dejstvo, da se je tudi v samograditeljskem procesu potrebno držati načrtov. Vsak odmik od prvotnega načrta nekaj stane in se vidi v končnem izdelku. Tudi samograditelj potrebuje arhitekta, ki pripravi projektno dokumentacijo za gradbeno dovljenje in za izvedbo.

Trajnostna gradnja je del sodobne arhitekture. Kako Mezzanine House odgovarja na trajnostne vidike?

Izziv nam je bil s standardnimi materiali in znotraj cenovno dostopnih izdelkov doseči maksimalno bivalno udobje, nizke obratovalne stroške, hkrati pa doseči arhitekturno zanimiv izdelek.
Stavba je zgrajena klasično kot armiranobetonska nosilna konstrukcija z opečno steno. Stavba je temeljena na temeljni plošči, ki je močno toplotno izolirana proti terenu. Le del na konzoli, v katerem je savna, je zgrajen montažno z leseno nosilno konstrukcijo in lesnovlaknenimi polnili. Za termoizolacijo smo v glavnem uporabili stekleno volno. Stavbno pohištvo je leseno, s troslojno zasteklitvijo in osenčeno. Kljub klasični zidavi in velikim steklenim površinam (površina oken 84,3m2 od 175m2 celotnega ovoja), nam je bil izziv doseči nizke obratovalne stroške in ustrezno bivalno udobje za uporabnike. To smo dosegli s talnim gretjem in rekuperacijo. Energent, ki ga uporabljamo je plin, predvsem zaradi obveze za priklop na mestni plinovod. Stavba je nizkoenergetska in za ogrevanje potrebuje le 19,8 kWh/m2a.

Stavba je pridobila subvencijo Ekosklada leta 2013, izvedli pa smo tudi test zrakotesnosti. Izmerjena zrakotest objekta pa je 0,95 h-1.
Z izračunom PHPP pa smo dokazali, da je:
– rezultat izračuna potreb stavbe Qh po toploti za ogrevanje po PHPP: 19,8 kWh/m2a
– Povprečna toplotna prehodnost vgrajenega zunanjega stavbnega pohištva 0,75 W/m2K in celotnega toplotnega ovoja: 0,215 W/m2K

 

 

Arhitektura: Mika Cimolini, Igor Kebel

Interier: Nina Selan

Foto: Miran Kambič

 

Podprite naše delo z nakupom izvoda revije Outsider ali naročilom! Vsebine na spletni strani se razlikujejo od vsebin v reviji Outsider! Revijo lahko naročite tukaj.