Brezskrbni mir, ki pohodnika prevzame na Poti miru ob rekah Soči in Piavi na območjih Slovenije in Italije, ni bil vedno samoumeven. Tokovi zgodovine teh rek in teh krajev so burni in nepredvidljivi, kar dokazuje dediščina vojne, ki je zaznamovala ljudi, krajino in prostor.

Med najbolj pomembnimi spomeniki v tem prostoru je Italijanska kostnica, zgrajena leta 1938 na vzpetini Gradič nad Kobaridom. Monumentalno zgradbo sta zasnovala arhitekt Giovanni Greppi in kipar Giannino Castiglioni. Ta vojaški memorial vsebuje posmrtne ostanke 7014 znanih in neznanih italijanskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni na območju Soške fronte. Na vrhu kostnice se dviga cerkev sv. Antona, ki je bila posvečena leta 1696.

Arhitekturna zasnova kostnice je edinstvena: štirje osmerokotniki se koncentrično zožujejo proti vrhu, kar ustvarja značilno silhueto. Imena padlih vojakov so vklesana v plošče iz zelenkastega serpentina, obeležja pa so posvečena italijanskim vojakom, ki so umrli v dvanajsti soški bitki zaradi napada z bojnim plinom. Ta obeležja so bila prvotno postavljena na bovškem vojaškem pokopališču, a so jih leta 1981 prenesli v Kobarid.

Ob poti iz Kobarida do cerkvice sv. Antona je postavljenih štirinajst postaj križevega pota, ki dopolnjujejo duhovno podobo območja. V nekdanji oskrbnikovi hiši ob kostnici se nahaja muzej, ki se osredotoča na Kobarid in dogodke iz leta 1917. Kostnica je edini vojaški spomenik italijanskih vojakov v Sloveniji in je nepogrešljiv del Poti miru od Alp do Jadrana.

Giovanni Greppi je zasnoval tudi nekatere druge vojaške spomenike. Mednarodno slavo pridobil s svojimi načrti za vojaške svetišče Monte Grappa (1932–1935). Skupaj s kiparjem Gianninom Castiglionijem sta poleg kobariškega izvedla številne spomenike, na primer kostnico Sredipolje.

Pravkar smo praznovali Dan hoje. Pot miru je 500 km dolga pot na območju med Jadranom in Alpami, ki povezuje 300 zgodovinskih spomenikov, ki pričajo o burni preteklosti teh krajev.

V današnji družbeni sliki se je vredno vedno znova spomniti, da mir ni samoumeven ter da si je za demokratično sobivanje ljudi, idej in prostorov treba aktivno prizadevati.

Napisala: Nina Granda
Naslovna fotografija: Jošt Gantar, https://www.soca-valley.com/