Naslovnico nove številke so naredili Ljudje, v sodelovanju s Prostorož.

Arhitektura se ne more boriti proti najslabšemu človeškemu. Ne more se boriti proti zlu. Nemočna je proti vojnam. Pripomore lahko k okolju, ki je med seboj bolj povezano – in obenem spoštuje zasebnost in ceni drugačnost. Javni prostor je vedno odsev številnih stremljenj, procesov in zmožnosti; odsev skupnosti. Arhitektura ni otok.

Tudi revija Outsider je javni prostor. Želimo si, da bi se tudi tu porajala nepredvidena srečanja, ki bi morda koga spodbudila, da se kje malce ustavi, da kje drugje spremeni svojo pot, da prisluhne tudi tistemu, za katerega predvideva, da se ne strinja. Da bi se kje srečal z bližnjim in kje s tujim mnenjem.

Pri 29. številki, s katero ponosno vstopamo v 8. letnik izhajanja so sodelovali gostujoči uredniki, ki so zasnovali posebna poglavja, tako ali drugače povezana z javnim prostorom.

Urbanizem
Urednik: Matevž Granda

Čeprav v Sloveniji vsako leto izobrazimo okoli sto novih arhitektov in nekaj deset prostorskih načrtovalcev, se to ne odraža v kakovosti prostora. Vse preveč energije se izgublja, ker sta stroki, ki bi morali delovati skupaj, skoraj popolnoma ločeni.

Namen tega poglavja je opozoriti na slabo delujoč ustroj urejanja prostora in poiskati možnosti, kako povezati urbanizem, prostorsko načrtovanje in arhitekturo, da bi skupaj ustvarjali boljši prostor.

Javni prostor
Urednici: Alenka Korenjak in Zala Velkavrh, Prostorož

Peto poglavje je tobogan projektov, raziskovanj in ostrih mnenj o javnem prostoru. Na vrhu tobogana sta ljubezen do ljudi in razsvetljenska ideja o družbenem napredku, na ovinkih so urbanistične paradigme urbane prenove, podnebne odpornosti in 15-minutnega mesta, na dnu pa oster gramoz stanovanjske krize, prekarizacije, privatizacije in apokaliptične anksioznosti 2022. Kljub trdemu pristanku je vožnja zabavna. 

Maribor
Urednica: Eva Gusel

V pomladni tiskani reviji se v samostojnem poglavju podrobneje posvečamo mestu Maribor, ki je dolga leta arhitekturno in urbanistično popolnoma stagniralo, zadnjih nekaj let pa se mesto intenzivno preureja. Nekoč eno najmočnejših industrijskih mest Jugoslavije tako dobiva novo podobo, hkrati pa pušča odprta številna vprašanja, predvsem o revitalizaciji pozabljenih, velikih industrijskih območij, ki še čakajo na strateško vključitev v urbano tkivo. Številni navdihujoči članki in intervjuji raziskujejo raznovrstne teme, od pestre in samosvoje modernistične dediščine Maribora, do aktualnih izzivov nadaljnjega razvoja mesta.