Vstopili smo v deveti letnik izhajanja revije Outsider. Ob tem ugotavljamo, da je razlogov za naše pisanje še vedno vsaj toliko kot vedno. Teme, ki se jim posvečamo tokrat, so v prostoru stalnica, a zdaj še prav posebej aktualne tudi v arhitekturnem diskurzu.

Samograditeljstvo in participacija so principi, ki jih sodobna arhitektura ponovno odkriva. V vsebini pričujoče številke predstavljamo takšno gradnjo na primerih britanskega samograditelja Segala – ki ga popisuje Tadej Zupančič – vse do vzora tehnologa gradnje z zemljo Martina Raucha, ki ga je Outsiderjeva odprava obiskala v njegovem predarlškem ateljeju; tudi zato, da bi znanje preizkusili in predali naprej v seriji delavnic, ki jih načrtujemo letos spomladi in poleti. Na Barju stoji hiša, ki jo je sam postavil arhitekt in scenograf Andrej Stražišar, obiskala jo je Bojana Leskovar. Arhitekta Mitja Zorc in Mojca Gregorski o učiteljicah-samograditeljicah in poteh, ki jih utirajo in jim lahko sledimo tudi arhitekti. Luka Jerman se je poglobil v tematiko bivalnih podstreh – ki sege onkraj arhitekturnih vprašanj. Zelo lepo je, ko sam gradiš, je povedal arhitekt Enzo Valerio, ki ga je v biroju v Rotterdamu obiskala Nika van Berkel in ga povprašala o samograditeljstvu v najbolj sodobni arhitekturi.

Da bi razumeli in predstavili, kako načela participacije vključiti v načrtovanje naših mest, smo se ozrli na Dunaj; Alenka Korenjak se je pogovarjala z direktorjem tamkajšnje Pisarne prenove Florianom Brandom; Aidan Cerar povzema prakso in smernice, prilagojene našemu prostoru, za konstruktivno rabo v prihodnosti. Esenca Idrije je, kako iz zelo preprostih stvari narediti presežek, pravi Matevž Štraus v pogovoru o Idriji in idrijskih hišah.

V poglavju, posvečenem arhitekturni produkciji, tokrat še posebno pozornost namenjamo mlajši generaciji arhitektov: v daljšem intervjuju z birojem Mertelj Vrabič med drugim govorimo tudi o razmislekih, ki bodo zaznamovali ustvarjanje letošnjega nacionalnega paviljona na beneškem arhitekturnem bienalu; v rubriki Prvenci pa predstavljamo prenovo interierja avtorjev Sare Škarica in Matica Pantarja, ki v svoji izjavi izpostavita: »Čeprav se pogosto zdi, da se naš trud za dobro arhitekturo porazgubi in naša prizadevanja ostanejo neopažena, ne smemo obupati.«

Našemu uredništvu sta se v pričujoči številki pridružila arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov, ki sta zasnovala poglavje, posvečeno gradbiščem. Posvečamo se različnim akterjem na terenu in predstavljamo, kdo vse v resnici gradi naše stavbe – in kaj lahko v tem procesu drug drugemu sporočamo. Besedo dajemo zidarju, fasaderju, krovcema in izvajalcema hidroizolacij, strojnemu inštalaterju, izvajalcu suhomontažnih del, slikopleskarju, mizarju, vodji gradbišča in arhitektki. Za dobro arhitekturo s(m)o ključni vsi.

Sodelujejo:

1. POGLAVJE: KDO IZBIRA LJUDSTVO?

Alenka Pirman, Edo Džafić, Erica Johnson Debeljak, Katarina Gomboc Čeh, Dalanda Diallo, Katja Zakrajšek

2. POGLAVJE: SAMOGRADITELJICE

Jurij Sadar, Ana Kreč, Pia Gerbec, Walter Segal, Tadej Zupančič, Bojana Leskovar, Mitja Zorc, Mojca Gregorski, Luka Jerman, Nika van Berkel, Matevž Granda, Patrik Benedičič, Jakob Travnik, Vid Žnidaršič

3. POGLAVJE: PARTICIPACIJA

Florian Brand, Alenka Korenjak, Aidan Cerar, Matevž Straus, Luka Jerman

4. POGLAVJE: GRADBIŠČE IN DISKURZ

Simon Chang, Eva Gusel, Manon Mollard, Elain Harwood, Tadej Zupančič

5. POGLAVJE: ARHITEKTURA

Maša Mertelj, Matic Vrabič, Eva Gusel, Nina Granda, Matevž Granda, studio abiro, Matic Pantar in Sara Škarica, Biro Gašperič, Arhimetrics arhitekti, Teja Savelli, Tine Kljun, Atelier arhitekti, Ernest Petrič, Nina Petek in Jan Ciglenečki

MALA MONOGRAFIJA: NA GRADBIŠČU

Gostujoča urednika: Ana Kosi in Ognen Arsov
Foto: Nik Erik Neubauer
Elfim, Igor, Irena in Ešo, Mirko, Drago, Tone, Denis, Klemen, Kaja, Maruša, Le Corbusier, Matjaž Horjak, Alenka Kramer Turnšek, Uroš Mikanovič, Žiga Roser, Anja Trobec, Ajda Merslavič