Advertisement

Dodatne informacije

Arhitektura ni stvar, ampak dogajanje

Včasih pomislim, da smo v sodobnem svetu, na našem koščku sveta, privilegirani in razvajeni od miru in relativnega blagostanja – zašli s poti. Namesto dejanj štejejo besede, razprave, okrogle mize in evropski projekti. Sliši se tiste, ki so se prikupili pravim in ki ne ogrožajo zatečenega statusa quo. Dediščina in prenove so ilustrativen primer. Medtem ko poslušamo velike besede in se izvajajo serije delavnic, ki dajejo vtis angažiranosti in nekaj delovnih mest, dragocena arhitektura propada.

Poglejmo le Plečnikovo dediščino. Čeprav smo še pravkar na veliko obeleževali Plečnikovo leto, njegovo zadnje največje delo, Križanke, v središču Ljubljane pred očmi vse strokovne javnosti nezadržno propadajo. Paviljona Jožamurka in Brezjanka navkljub ogroženosti namesto ukrepov dobivata le študije. Ali pa Plečnikov stadion, o katerem je bilo pred leti v političnem boju slišanih toliko zahtev in zavez, zdaj pa vsem na očeh počasi, a konstantno degradira.

Toda izredno ogrožena je tudi stavbna dediščina, ki morda ni ozaljšana s podpisom slavnega arhitekta, a vseeno s svojim prostorom ustvarja ubrano in lepo celoto.

Nekaj primerov takšne dediščine, ki je – po sreči ali seriji naključij – pridobila novo življenje, predstavljamo v vsebini pričujoče številke, na primer v poglavju, posvečenem Istri. Nove tehnologije omogočajo nove načine bivanja, mnogi ljudje se iz urbanih središč selijo na obrobja, kjer se onkraj pozornosti dogajajo nova ustvarjalna žarišča in nastajajo nepričakovani presežki.

V vsebini objavljamo nekaj pogovorov z različnih koncev sveta in združujemo različne arhitekturne pristope, vse osnovane na misli, da je arhitektura dejanje, ki presega gradnjo stavb. »Arhitektura ni stvar, ampak dogajanje,« pravita Takaharu in Yui Tezuka, s katerima nas združujejo kraji v Istri.

Arhitektura je torej tisto, kar iz idejnega sveta poseže v materialnega. To je izredna moč, ki je druge umetnosti nimajo – da dejansko lahko spreminja življenja na bolje, neposredno. Zato pa je potreben aktiven pristop in izviren pogled. Kot pravi Alejandro Aravena: »Ne bojte se poskusiti nepričakovanega, iti po lastni poti. Izstopite iz ideologije, ta namreč pomeni imeti odgovor, še preden razumemo vprašanje.« Da je arhitektura bistveno več kot le gradnja stavb, materializirajo sodobni pristopi z rabo materialov, kot je zemlja. Pogovarjali smo se z Emmanuelle in Philibertom Déchelette, mladima arhitektoma iz Francije, ki gradita z zemljo: »Delo z naravnimi materiali doživljam kot vrnitev k bistvu arhitekture. Vračamo se k enostavni organizaciji gradbišča: arhitekt, inženir in obrtnik – industrijska veriga dobaviteljev, zastopnikov in posrednikov odpade. Arhitektura je način reševanja problemov v družbi skozi oblikovanje prostorov in stavb.«

Najpomembnejši del arhitekture je življenje.

Zato je arhitektura tako neizčrpno izhodišče za pisanje o svetu in družbi. Lepota in neslutene možnosti invencij so gorivo za naš entuziazem. Naj bo poletje polno arhitekture tam, kjer je sploh ne pričakujemo.

Ob tem pa si želim, da ne bi ostali le pri lepih besedah in vznesenih zamislih, ampak bi ideje, kot je npr. osnovna zaščita ogrožene dediščine, tudi udejanjili. In to bi bil šele začetek.

Avtor naslovnice 1: Lukas Novotny
Avtor naslovnice 2: Elvis Jerkič

1. poglavje:  onkraj
Jernej Šček, Tadej Zupančič, Ahmed Pašić, Bojana Leskovar, Nina Beguš in Gašper Beguš, Žiga Divjak, Petra Pogorevc, Simon Chang, Pia Gerbec, Emmanuelle in Philibert Déchelette, Patrik Benedičič, Timotej Jevšenak

2. POGLAVJE: takraj
Alejandro Aravena, Vanja Bazdulj in Sebastjan Trepča, Luka Jerman, Studio Rumena, Biro Gašperič, Arrea, OFIS

3. poglavje: istra
Nina Granda, Matevž Granda, Pia Tomažič, Janez Marolt, Megi in Ervin, Saša in Uroš, Mara in Antoine, Barbara, Matej in Nika, Matija Debeljuh, Zorana Baković, Zelenka, Igor Arih, Nina Kozin, Tomislav Vignjević, Emil Jurcan, Takaharu in Yui Tezuka

Retrospektivna razstava Arhitektura v Istri 2013 – 2023:
Breda Bizjak, BB arhitekti, Čikeš – Ćuzela, Emil Jurcan in Aleksandar Ćelović, Goran Vareško, Matija Luk, Jasmina Bašić, Mario Perossa, Molo Zero, Vjekoslav Gašparović

4. poglavje: podobe
Sara&Sara, Eva Sušnik, Gregor Turnšek, Eva Gusel, Arne Hodalič, Nina Petek in Jan Ciglenečki

Outsider #38: Onkraj, takraj / Istra

9.00

pomlad 2024

38. številka, letnik 10

184 strani

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.