Poročilo s festivala/konference: Gradimo z zemljo – Povežimo se!
V četrtek 24. 2. 2022 je potekala strokovna konferenca; festival Gradimo z zemljo, ki jo je organizirala revija Outsider, skupaj s Centrom za kreativnost. V uvodnem nagovoru je Matevž Granda izpostavil cilj dogodka: povezati vse v Sloveniji, ki se ukvarjajo z gradnjo zemlje. Anja Zorko je v imenu CZK in MAO poudarila pomen ustvarjanja raznolikega ekosistema za vznik novih idej in miselnosti, ki bi gradila na trajnostnih vrednotah.
Matevž Granda je v kratki kronološki predstavitvi povzel dosedanje aktivnosti revije Outsider na področju gradnje z zemljo.
Kronološki pregled:
V Outsider #01 smo predstavili objekt biroja Herzog de Meuron, sušilnico zelišč Rikola iz zbite zemlje in prišli v stik z Martinom Rauchom in Marto Rauch Debevec, ki ustvarja unikatno keramiko v tehniki raku. Martin in Marta Rauch sta bila gosta na festivalu Orodja za boljše bivanje 2018. Kasneje smo spoznali Anno Heringer, učenka Martina Raucha, poudarja pomen ekonomske vzdržnosti gradnje z zemljo, kjer se sredstva vračajo v lokalno skupnost. Intervju z Anno je bil objavljen v Outsider #24, posvečenem gradnji z zemljo.
Naslednji pomemben korak je bil natečaj Hiša iz zemlje, na katerega je prispelo 369 rešitev iz celega sveta.
Skozi projekt Naprej k zemlji (skupaj z Zelena Centrala, Terraepaglia in der Retzhof v okviru Erasmus +) smo v letu 2021 organizirali 1.delavnico, kjer je 14 mladih iz tujine in Slovenije zgradilo tla iz zemlje.
Gost festivala Orodja za boljše bivanje 2021 Hanno Burtschner, ki bo vodil delavnice za izvedbo natečajne rešitve Hiša iz zemlje poleti 2022.
Prva izvedena struktura pa bo rezultat natečaja Urbana skulptura, ki je bil razpisan jeseni 2021. To bo prvi projekt v tehniki zbite zemlje v središču Ljubljane.
Trenutne aktivnosti na projektih z zemljo je predstavil Gašper Fabijan. Predstavil je postopek zbiranja vzorcev za gradnjo, ki bodo uporabljeni za izvedbo tlačnih testov. Začetek gradnje skulpture je predvidena v začetku pomladi.
Vzorci zemlje za Urbano skulpturo, Gašper Fabjan
Uvodnemu delu so sledile predstavitve udeležencev. Arhitektka Nina Kozin je predstavila svoje izkušnje v tujini z gradnjo z naravnimi materiali. Na podlagi zbranih izkušenj je izvedla ilovnate omete v lastni prenovi istrske hiše. Izpostavila je bivalno kakovost in sodobno obliko.
Prenova hiše v Istri, Nina Kozin
Robert Veselko je eden najbolj izkušenih arhitektov na tem področju pri nas. Kot študent na TU Graz v 90.-ih letih se je navdušil nad ilovico in se tako odločil za gradnjo lastne hiše. Pri svojih projektih stalno preverja in izboljšuje mešanice ilovice z drugimi materiali, ki omogočajo izolativne in druge karakteristike zidov. Razvil je lasten princip gradnje skeletov, ki omogočajo prehod ilovice mimo konstrukcije čez celo steno, da ne pride do fug in toplotnih mostov. Poudaril je tudi socialni vidik: gradnja s prijatelji in oblikovanje skupnosti. Intenzivno fizično delo je tudi največji problem pri gradnji z zemljo. Graditi je treba od aprila do sredine poletja, da se konstrukcije do zime posušijo.
Tone Pugelj vodi podjetje Gnezdo že 15 let. Ustanovil je tudi Center sonaravne gradnje. S svojimi produkti se je naslonil na nemški trg in ponuja že pripravljene materiale. Vgrajuje tudi stene iz zbite zemlje, vendar ne kot konstrukcijski material, ampak za uravnavanje toplote in vlage v lesenih hišah. Njegov pristop je profesionalni in ne eksperimentalni.
Janez Jordan vodi Zavod Veles. Svojo pot z naravnimi materiali je začel v podjetju Gnezdo. Kasneje je odprl lastno obrt in se posvetil ilovnatim ometom. Gradnja z naravnimi materiali je zanj način življenja. Zavod Veles izvaja obnove tradicionalnih stavb, lastne omete in nudi treninge za mlade delavce. Za samograditelje nudijo mentorstvo. Zavod pripravlja novi poklicni standard ilovičar za dvig kvalitete izvedbe in šolanje mojstrov.
Manca Vinazza je eksperimentalna arheologinja. Raziskuje posode in peči za žganje keramike na področju Slovenije. S študenti so zgradili več peči iz zemlje na podlagi antičnih arheoloških ostankov. peč iz zemlje, zgrajena s študenti. Raziskuje različne primesi, kot so kremen, kalcijev karbonat, različni organski materiali, ki so pomenile določen tehnološki napredek v zgodovini.
Serijo predstavitev je zaključila ekipa Krater, ki deluje v gradbeni jami za Bežigradom. Na področju gradnje z zemljo so, kot pravijo, začetniki brez izkušenj. Za letošnji BIO bodo zgradili strukturo iz butane zemlje. Sicer pa v Kraterju raziskujejo rastlinska vlakna iz invazivnih rastlin.
Predstavitvam je sledila skupna razprava katere glavni poudarki so bili zakonodaja, povezovanje in praksa. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi bilo smiselno prenesti izkušnje iz okolji, kjer je področje gradnje z zemljo že urejeno, kot sta Avstrija in Nemčija. Tam so pravila veliko manj zbirokratizirana. Nekaj izboljšav na tem področju bo prinesel tudi sporni novi Gradbeni zakon, ki ukinja dokazila o zanesljivosti objektov za nezahtevne objekte, kar odpira vrata naravnim materialom pridobljenim lokalno. Pomembno pa je tudi, da se uvede nova in enotna terminologija, saj se pojmi uporabljajo nejasno in napačno. Razpravo smo zaključili s pozivom k povezovanju.
Foto: Jana Jocif
Projekt je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost.
Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija:
