• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Kultura,Osebnosti,Plečnik
/
1 septembra, 2015

KJER ČAS POSTANE PROSTOR

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

V petek, 4. septembra, bo v Cankarjevem domu v okviru Festivala Ljubljana ansambel bolgarske Nacionalne opere in baleta iz Sofije prvič pri nas izvedel glasbeno dramo Richarda Wagnerja Tristan in Izolda. Umetnost Richarda Wagnerja je za nekatere karikatura neskončno dolgih germanskih oper, kjer mastodontsko dolžino predstave nadkrili le neutrudno kričanje glavnih junakov po metodi »karkoli lahko zapoješ ti, bom jaz še glasneje«; za druge pa je popolna izpolnitev celostne umetnine in vrhunec razcveta kulta umetnosti v modernosti. Oba pogleda sta lahko podobno zadušljiva; dejstvo pa je, da je umetnosti Richarda Wagnerja po kompleksnosti, premišljenosti, obsegu, umetniški sintezi ter intelektualnemu dosegu le težko najti vzporednico. Težko pa ji je najti vzporednico tudi v polemikah, ki se je držijo od njenih začetkov pa vse do danes. Znana trivia navaja, da je bilo o nemškem skladatelju napisanih več knjig kot o komerkoli v zgodovini z izjemo Kristusa in Napoleona. Se non è vero, è ben trovato! Eno izmed najbolj posrečenih mnenj o njegovi umetnosti pa je zapisal ameriški humorist Edgar Wilson Nye, ko je izjavil: »Wagnerjeva glasba je boljša, kot se sliši« [Wagner’s music is better than it sounds]. Zdi se mi, da je to morda najbolj jedrnata oznaka moderne umetnosti v vsej njeni ambivalenci. V glasbi velja za odločujočo točko preloma s tonalno glasbo in pri odpiranju modernih atonalnih poti ravno glasbena drama Tristan in Izolda s svojim začetnim akordom, ki se ne razveže vse do konca dela skoraj pet ur pozneje. Samo o uvodnem »Tristanovem akordu« je bilo napisanih na desetine knjig in tudi zato je šokanten podatek, da na Slovenskem še nikoli nismo imeli priložnosti slišati tega prelomnega dela.

Richard Wagner je izraz »celostna umetnina«, ki ga sicer ni sam izumil, ga je pa nedvomno odločilno konceptualiziral in populariziral, vzel dovolj resno, da se je tudi sam pretvoril v celostnega umetnika. Poleg pisanja glasbe je sam spisal tudi besedila svojih glasbenih dram, poleg tega pa poskrbel tudi za režijo, odločal o sceni ter pozneje, ko mu je uspelo uresničiti svoje življenjsko poslanstvo in zgraditi lastno gledališče v Bayreuthu, tudi o sami gledališki stavbi, avditoriju in konvencijah gledališkega rituala. Njemu dolgujemo navado, da se pred začetkom predstave avditorij pogrezne v temo in tako gledalce osami ter jih obenem bolj intenzivno poveže z dogajanjem na odru. Prav tako je prvi dosledno vztrajal pri tišini in koncentraciji občinstva med predstavo, saj je sovražil vlogo gledališča kot zabavišča in družabnega prizorišča. Svoje občinstvo je tako dobro izuril, da se je med eno izmed predstav Parsifala v Bayreuthu nad navdušenega gledalca, ki je začel vzklikati in ploskati sredi drugega dejanja, vsul plaz kritik z vseh strani; dokler se ni izkazalo, da je navdušenec kar Wagner sam. Eden izmed odločilnih pogojev za stvaritev nove revolucionarne umetnosti, ki bi preobrazila človeško družbo, je bila seveda nova vrsta gledališča: takšna, ki bi odpravila z elitistično razdelitvijo na lože za bogate pokrovitelje ter manjvredna območja za navadno publiko in vzpostavila demokratičen avditorij, katerega edina principa oblikovanja bi postala jasen pogled na oder in dobra akustika. Prvi načrt za nov »wagnerjanski« teater je zrisal znani in pozneje izredno vplivni arhitekt Gottfried Semper, ki ga je z Wagnerjem družilo še prijateljstvo iz revolucionarnih Dresdenskih dni v letu 1848, pri nas pa je navadno tematiziran predvsem kot edini resni teoretski vpliv na Jožeta Plečnika. Zunanji rezultat tega sodelovanja, krožna fasada, ki ovija osrednji del z avditorijem, je še danes viden v lepo obnovljeni »Semperjevi Operi« v Dresdnu, ki je bila končana desetletja po prvih načrtih. Tudi pri nas je stavba ljubljanske operne in baletne hiše bežen odmev takšne krožne gledališke fasade. Vendar pa so se invencije, ki jih je zahteval Wagner, za socialno realnost Dresdna izkazale kot preveč radikalne. V Semperjevi operi je avditorij namreč povsem konvencionalen s socialno razdelitvijo na parter, lože in balkone ter galerije na vrhu. Šele v svojem lastnem gledališču, ki ga je Wagner postavil v provincialnem bavarskem mestu Bayreuth s finančno pomočjo bavarskega kralja Ludvika II in prispevki že takrat množičnih Wagnerjanskih društev in ki je bilo namenjeno izključno postavitvi njegovih lastnih del, se je uresničila bolj radikalna gledališka invencija.

c__Bayreuther_Festspiele_GmbH_Foto_Joerg_Schulze_03
V avditoriju ni lož in balkonov, pač pa le strmo spuščajoč se parter, ki omogoča enakovredno vidljivost iz vseh delov dvorane. Orkester je potopljen pod oder, tako da ga poslušalci ne vidijo, kar omogoča popolno zatemnitev dvorane ter spremljanje dogajanja na odru na način, ki se izrazito približa desetletja pozneje izumljenemu filmu. Na načrtih končnih variant gledališča, ki ga je po Wagnerjevih zahtevah in skicah izrisal Otto Brückwald, je še danes viden hlasten skladateljev pripis »Stran z ornamenti!« [Die Ornamente Fort!] Wagner gre tu onkraj Semperjevega historicizma in čisto neposredno napove Loosov protofunkcionalizem. Skladateljev funkcionalizem je gledališče iz družabne in elitistične ustanove 19. stoletja tako tudi arhitekturno preobrazil v »stroj za predstavo«; bayreutsko gledališče še danes ljubkovalno imenujejo »skedenj«.

bild
Kljub množici radikalnih inovacij na glasbenem, literarnem, uprizoritvenem in arhitekturnem polju pa se wagnerjanska inovacija ni razširila še na eno, morda najbolj očitno področje: scenografijo. Ta je ostala tudi v Wagnerjevih lastnih predstavah presenetljivo konvencionalna in vzpostavljala nelagoden kontrast z vso moderno tehniko gledališkega odra in funkcionalizmom gledališkega avditorija. Vsa visokotehnološka oprema in revolucionarna glasba je podpirala v svojem bistvu vizualno zastarele in pogosto komične uprizoritve germanskih bogov, junakov in pošasti z ozadjem iz na platna naslikanih »mitskih« scen. Resnično učinkovita wagnerjanska scenografija je skupaj s kostumografijo morala počakati na poznejše generacije; Wagner sam je kljub razočaranju nad vizualno platjo svojega magnum opusa, tetralogije Nibelungov prstan (premiera 1876 v Bayreuthu) trmasto vztrajal na dvodimenzionalnih poslikanih scenah. Je pa Wagnerjev revolucionarni glasbeno-gledališki izum navdihnil mladega švicarskega scenografa, Adolpha Appio; v zadnjih desetletjih devetnajstega stoletja je ustvaril vrsto osnutkov za scenografijo wagnerjanskih glasbenih dram, ki se zdijo v svojem asketizmu še danes aktualne. Appia je uvedel trirazsežno sceno iz prostorskih gradnikov, ki so nadomestili dvodimenzionalno sceno konvencionalnega gledališča; ti preprosti gradniki v svojem bistvu arhitekturnega prostora odra so končno ustvarili tudi vizualno prizorišče, ki je v svoji radikalni novosti lahko stopala vzporedno z Wagnerjevo glasbeno in dramsko umetnostjo.

appia-04-tristan_1896

Appia-4
Prodor nove scenografije je bil počasen; nikjer pa tako počasen, kot ravno v Wagnerjevem lastnem gledališču v Bayreuthu, kjer je skladateljeva vdova z jekleno pestjo vodila festival še desetletja po ustanoviteljevi smrti. Tu je duh umetniške invencije popolnoma zastal, scena in režija pa sta ostali zamrznjeni v letu 1883, letu Wagnerjeve smrti. Šele v tridesetih letih je festival krenil v korak s časom, ko je Alfred Roller ustvarjal scenografijo v »zmerno modernem« slogu, ki je iskal sintezo med tradicijo in Appijevimi minimalističnimi vizijami. Ironija zgodovine je, da je bil pobudnik modernizacije nihče drug kot – Adolf Hitler, redni obiskovalec festivala ter intimni prijatelj Wagnerjevih potomcev, ki so obdržali vodstvo festivala v svojih rokah. Zaradi zloglasne povezave z vodilnimi nacisti se je festival po vojni moral simbolno očistiti in začeti znova. Wagnerjev vnuk Wieland je, da bi prelom s preteklostjo tudi jasno vizualno izrazil, krenil v povsem asketske uprizoritve, ki so mnogo dolgovale Adolphu Appii, vendar pa so v skladu z mednarodno abstraktno umetnostjo visokega modernizma v 50-ih in 60-ih letih stopile še korak naprej. Tem prelomnim desetletjem »Novega Bayreutha«, kot je novi koncept poimenoval Wieland Wagner, dolgujemo scene, ki so očiščene vsega odvečnega, pa tudi bistveno izražajo kvečjemu z odsotnostjo.

Escenografía-de-Wieland-Wagner-para-Tristán-e-Isolda

LS-BayreuthTristanUndIsoldeInszWielandWagner
Stari vitez Grala Gurnemanz v Wagnerjevem zadnjem delu Parsifal izreče stavek, ki za kakih dvajset let prehiti Einsteinovo relativnostno teorijo. Ko se pred očmi mladega Parsifala gozdna jasa, na kateri se je znašel, začne spreminjati v Gralov tempelj, mu stari vitez razloži: »Glej, sin moj, tu čas postane prostor.« Stavek nam ponudi enega bolj posrečenih poskusov opisa odnosa med glasbo in arhitekturo, časom in prostorom. V wagnerjanski glasbeni drami (vsaj, če je dobro uprizorjena in izvedena) se oba elementa povežeta v nedeljivo enoto, podobno kot Einsteinov koncept štirirazsežnega prostora-časa povezuje nam na videz ločena elementa v eno fizikalno realnost.

Miloš Kosec

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiBivak pod Skuto
NaslednjiArhitektura za mobilnostNext
Povezani članki
Loading...
KulturaOsebnosti

EDGAR ALLAN POE: POHIŠTVO ZA NOČ ČAROVNIC?

30 oktobra, 2015
Osebnosti

Vse najboljše, arhitekt

22 januarja, 2022
KnjigeKulturaUmetnost

Petra Čeferin: NITI UPORABNI NITI ESTETSKI OBJEKT

13 decembra, 2016
IntervjuOsebnosti

Miran Kambič: Fotografirati arhitekturo v njeni najboljši luči

14 decembra, 2017
Plečnik

Matevž Granda: Plečnik in nebotičniki

29 decembra, 2020
ArhitekturaIntervjuOsebnosti

Ivan Juretić: Kaj bi z milijonom, če pa lahko letim

17 decembra, 2019
ArhitekturaKultura

GLEDALIŠKA LOŽA: KO SE DRUŽBA NA OGLED POSTAVI

10 oktobra, 2016
Kultura

NAPOVEDNIK: KOMPLEKS RISTIĆ

30 septembra, 2015
1 2 … 24
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
#30 / GOZD ◼️ Gozdovi obsegajo 30 % površine plane…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…
Hiša MM Avtor projekta: Žiga Ravnikar, Eva Senekov…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo