Lažna dilema med solato in dobičkom

Tako, kot smo Plečnikovo leto začeli, ga bomo očitno tudi končali. Pa ne zaradi kakšnih posebnih dosežkov pri varovanju dediščine, odmevnih strokovnih simpozijev ali popularizacije dela našega največjega arhitekta. Ne, rdeča nit, ki ji dosledno sledimo (in se obnjo nenehno tudi spotikamo), je Plečnikov Bežigrajski stadion. Ta že leta polni časopisne naslovnice, saga o sporih…

Nadaljuj z branjem

Pogovor o Plečniku: Dr. Damjan Prelovšek

Dr. Damjan Prelovšek je posvetil svoje življenje raziskovanju Plečnika in njegovih del. Je vnuk inž. Matka Prelovška, direktorja gradbenega urada mesta Ljubljana v času, ko je Plečnik gradil svojo Ljubljano. Med drugim je prezidal in opremil tudi vilo na Poljanah, kjer Damjan Prelovšek živi. Poleg raziskovalnega dela, številnih člankov, publikacij in monografij je sistematično zbiral…

Nadaljuj z branjem

Črni, laški topol – Populus nigra »Italica«

Laški topol. Populus nigra »Italica«. Pokončen in skoraj geometrično pravilen. Tako zelo, da ga je še Plečnik, kljub krhkosti vej, mnogokrat uporabil v svojih zasaditvah. Tako en ob drugem zakrivajo fasado Šentjakobske cerkve in se v krajših nizih vijejo ob Ljubljanici: za Slovensko filharmonijo in dalje ob Tromostovju ter naprej ob Mesarskem mostu. Še pred…

Nadaljuj z branjem

Matevž Granda: O čem govorimo, ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani

Je Plečnikova Ljubljana konzervativno mesto ali dinamično mesto razvoja in rasti? Se Plečnikova Ljubljana obrača k preteklosti ali v prihodnost? Ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani, pogosto gledamo samo na stebre in timpanone, ki jih je zgradil. Pogosto nas forma zavede. Zato velja, da je Plečnikova Ljubljana celostna umetnina ekscentričnega arhitekta, ki je skušal prenesti model…

Nadaljuj z branjem

POD ARHITEKTOVO KOŽO: OBNOVA PLEČNIKOVE HIŠE

Vsakodnevni stik z arhitekturo praviloma doživljamo le prek vrhnjih slojev: pogled se nam ustavi na finalnem ometu, na zaščitnih premazih okenskih okvirjev, na strešnikih. Zato je vsako razgaljanje stavbe in odpiranje vrhnjega sloja, ki doleti stavbe ob prenovah, dozidavah in rušitvah, podobno detektivski nalogi. Pod enotno zaščitno plastjo se skrivajo plasti nekih drugih programov, časov…

Nadaljuj z branjem

POGLED V ODPRTO OBZORJE, TO JE MOJ NAJLJUBŠI POGLED

Pogovor z arhitektko Marušo Zorec Zmernost. Disciplina. Spoštovanje. Kontekst. Globoka vera v arhitekturo. Lirika in toplina, ki prihajata iz njene na videz zadržane pojave. Ko spregovori, ima kaj povedati. Blizu ji je arhitektura šestdesetih in sedemdesetih let, še posebej Oton Jugovec. Pri svojem delu združuje nekatere principe tistega časa z lastno občutljivostjo do zgodovinskih izpovedi…

Nadaljuj z branjem

PLEČNIKOVA KATARZA

Dunaj je vstop v dvajseto stoletje zaznamovalo obdobje progresivnih idej, svobodni upor znanemu in stremenje k ustvarjanju nevidenega. Z razcvetom gradbeništva ob dokončanju nove Ringstrasse, je monumentalna arhitektura različnih pompoznih slogov snovala blok elitistov, s tem pa tudi blok vedno glasnejših kritikov. Dunaj je z ustanovitvijo Dunajske secesije, kjer so se različni umetniki zavzemali za novo radikalno…

Nadaljuj z branjem