Na enem izmed stranskih Vračarskih hribčkov v širšem središču Beograda je med leti 1929 in 1932 po načrtih Jožeta Plečnika zgrajena frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega. Cerkev je danes obdana z razpršeno gradnjo enodružinskih hiš, med katerimi jo komaj najdemo. Skladno s Plečnikovimi raziskovalnimi sakralnimi arhitekturnimi vzgibi je tudi beograjska cerkev zasnovana konceptualno čisto. V…
Nadaljuj z branjem
Najbrž je prvi znani nebotičnik v zgodovini babilonski stolp. Ta sicer ni bil nikoli dokončan, ker naj bi se bog, ki so ga želeli graditelji stolpa doseči, tako razjezil, da jim je zmešal jezike in s tem preprečil dokončanje tega prvega primerka stavbne tipologije nebotičnika. Kasneje je bilo dokončanih kar nekaj visokih stolpov. Eden od…
Nadaljuj z branjem
Kolega Matevž Granda dvomi, da je dobro, če je stroka okrog Plečnikovega stadiona enotna. Piše, da »kjer vsi enako mislijo, ne misli nihče.« Povsem se strinjam, da je enotnost za vsako ceno pogosto izraz pomanjkanja dialoga in poslušanja različnih mnenj. Vendar pa poenotenje ali konsenz ne pomenita istega kot enoumje. Ko se je po dolgih…
Nadaljuj z branjem
Neuresničeni arhitekturni načrti pogosto burijo domišljijo bolj kot tisti, ki jih okoliščine iz papirja in računalniškega ekrana prenesejo v opeko in beton. To ni nič čudnega: arhitekturni načrt je obljuba prihodnosti, ki je dovolj ohlapna, da lahko v njej izberemo tisto, kar nam je najbolj všeč, si jo z domišljijo prilagodimo in, ko se je…
Nadaljuj z branjem
Tretjega februarja, malo pred svojim 69. rojstnim dnem, je umrl Tomáš Valena. Arhitekt, profesor arhitekture in urbanizma na Tehniški visoki šoli v Münchnu in raziskovalec Plečnikovega dela se je rodil v Pragi v slovensko-češki družini, od mladosti naprej pa je živel in delal v Nemčiji. Poleg arhitekture je študiral tudi filozofijo in umetnostno zgodovino v…
Nadaljuj z branjem
Kmalu po dedovi smrti me je babica desetletnega fanta vzela s seboj na obisk k Plečniku. Ker sem kot otrok zelo rad risal, sem mu pokazal svojo skicirko. Plečnik mi je dal debel črn svinčnik na mine in me v veži pred okroglim prizidkom svojega domovanja posadil pred mavčni model vzpenjajočega konja. Pozneje sem spoznal,…
Nadaljuj z branjem
Tako, kot smo Plečnikovo leto začeli, ga bomo očitno tudi končali. Pa ne zaradi kakšnih posebnih dosežkov pri varovanju dediščine, odmevnih strokovnih simpozijev ali popularizacije dela našega največjega arhitekta. Ne, rdeča nit, ki ji dosledno sledimo (in se obnjo nenehno tudi spotikamo), je Plečnikov Bežigrajski stadion. Ta že leta polni časopisne naslovnice, saga o sporih…
Nadaljuj z branjem
Zdrav spanec in ignoriranje internetnih komentatorjev sta ključ do dolgega in zdravega življenja. Če misel še nima statusa ljudske modrosti, ga bo verjetno kmalu pridobila. Moj spanec je sicer dokaj trden, branju komentarjev pod internetnimi novicami o arhitekturi pa se po navadi le težko uprem. Če so sanje, kot pravi Freud, kraljeva pot do nezavednega,…
Nadaljuj z branjem
Dr. Damjan Prelovšek je posvetil svoje življenje raziskovanju Plečnika in njegovih del. Je vnuk inž. Matka Prelovška, direktorja gradbenega urada mesta Ljubljana v času, ko je Plečnik gradil svojo Ljubljano. Med drugim je prezidal in opremil tudi vilo na Poljanah, kjer Damjan Prelovšek živi. Poleg raziskovalnega dela, številnih člankov, publikacij in monografij je sistematično zbiral…
Nadaljuj z branjem
Dr. Peter Krečič je v svoji dolgi in plodoviti akademski karieri preučeval slovensko umetnost in arhitekturo 19. in 20. stoletja, umetnostno kritiko v času med vojnama, vprašanja slovenske avantgarde v evropskih okvirih ter od osemdesetih naprej življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika. Njegov stari oče je bil gradbeni inženir Anton Suhadolc, ki je s Plečnikom…
Nadaljuj z branjem
Laški topol. Populus nigra »Italica«. Pokončen in skoraj geometrično pravilen. Tako zelo, da ga je še Plečnik, kljub krhkosti vej, mnogokrat uporabil v svojih zasaditvah. Tako en ob drugem zakrivajo fasado Šentjakobske cerkve in se v krajših nizih vijejo ob Ljubljanici: za Slovensko filharmonijo in dalje ob Tromostovju ter naprej ob Mesarskem mostu. Še pred…
Nadaljuj z branjem
Včeraj 9.3. je bila v Cankarjevem domu okrogla miza na temo Plečnikovega stadiona, ki jo je organiziralo Društvo arhitektov Ljubljana. Ker smo tudi na naši spletni strani v zadnjem času kar nekaj besed namenili tej temi, nas je dogodek še toliko bolj pritegnil. Seznam nastopajočih je bil obsežen: Andrej Hrausky, Martina Lipnik, Robert Peskar (ZVKDS),…
Nadaljuj z branjem
Imate kdaj občutek, da se stvari na področju urejanja prostora v Sloveniji dogajajo zelo počasi? Se kdaj sprašujete, zakaj je razpisanih toliko arhitekturnih natečajev, če se pa od tega realizira zelo malo? Smo dosegli že idealno urejenost prostora, ki ne rabi izboljšav in sprememb in lahko v tej harmoniji obstane za vse večne čase? Smo…
Nadaljuj z branjem
Piše: Matevž Granda V Ljubljani velike ideje že od nekdaj naletijo na velik upor. Včasih se sprašujem, kako je Plečniku uspelo zgraditi tako obsežen opus. Danes mu najbrž ne bi uspelo pridobiti vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Ujel bi se v začaran birokratski krog. V tem krogu, se zdi, je že nekaj časa ujet del…
Nadaljuj z branjem
Je Plečnikova Ljubljana konzervativno mesto ali dinamično mesto razvoja in rasti? Se Plečnikova Ljubljana obrača k preteklosti ali v prihodnost? Ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani, pogosto gledamo samo na stebre in timpanone, ki jih je zgradil. Pogosto nas forma zavede. Zato velja, da je Plečnikova Ljubljana celostna umetnina ekscentričnega arhitekta, ki je skušal prenesti model…
Nadaljuj z branjem
Leto 2017 bo v znamenju Jožeta Plečnika. 7. januarja smo že obeležili 60 let od smrti velikega mojstra arhitekture, 23. januarja pa se bomo spomnili še 145 let, odkar se je rodil v hiši na današnji Slovenski cesti v Ljubljani. Že v iztekajočem se preteklem letu so nekatere kulturne ustanove oznanile svoje programe ob prihajajočih…
Nadaljuj z branjem
V nedeljo bo v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani dražba umetnin. Sicer smo jih v Ljubljani imeli že nekaj (predvsem pa so pogoste dražbe starih knjig in tiskov), vendar pa je imela med predmeti le redkokatera tako pester nabor, ki se bere skoraj kot »kdo je kdo« slovenske umetnosti. Dražba v organizaciji znanega ljubljanskega antikvariata…
Nadaljuj z branjem
Vsakodnevni stik z arhitekturo praviloma doživljamo le prek vrhnjih slojev: pogled se nam ustavi na finalnem ometu, na zaščitnih premazih okenskih okvirjev, na strešnikih. Zato je vsako razgaljanje stavbe in odpiranje vrhnjega sloja, ki doleti stavbe ob prenovah, dozidavah in rušitvah, podobno detektivski nalogi. Pod enotno zaščitno plastjo se skrivajo plasti nekih drugih programov, časov…
Nadaljuj z branjem
Pogovor z arhitektko Marušo Zorec Zmernost. Disciplina. Spoštovanje. Kontekst. Globoka vera v arhitekturo. Lirika in toplina, ki prihajata iz njene na videz zadržane pojave. Ko spregovori, ima kaj povedati. Blizu ji je arhitektura šestdesetih in sedemdesetih let, še posebej Oton Jugovec. Pri svojem delu združuje nekatere principe tistega časa z lastno občutljivostjo do zgodovinskih izpovedi…
Nadaljuj z branjem
Dunaj je vstop v dvajseto stoletje zaznamovalo obdobje progresivnih idej, svobodni upor znanemu in stremenje k ustvarjanju nevidenega. Z razcvetom gradbeništva ob dokončanju nove Ringstrasse, je monumentalna arhitektura različnih pompoznih slogov snovala blok elitistov, s tem pa tudi blok vedno glasnejših kritikov. Dunaj je z ustanovitvijo Dunajske secesije, kjer so se različni umetniki zavzemali za novo radikalno…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
