V Plečnikovi hiši je od začetka novembra na ogled razstava, ki se posveča prostorski razsežnosti številnih in raznovrstnih prenov Jožeta Plečnika. Kot poudarja spremno besedilo avtorjev razstave, Maruše Zorec in Andraža Keršiča, je vodilo razstave premislek o primarnem pomenu prostora in koncepta za Plečnikov pristop k prenovi stavbne in prostorske dediščine. V osnovi gre sicer za razstavo študentskih vaj preteklih dveh študijskih let (2019–2021) pri izbirnem predmetu Sanacije in adaptacije, ki ga vodi prof. Zorec. Študentke in študenti so obravnavali izbrane primere prenov Plečnika in sodelavcev s terenskim delom, raziskavo arhivskega gradiva in izrisovanjem ključnih prostorskih prikazov. V prvem letu so se lotili treh prenov v javnem prostoru Ljubljane (Šance, Križanke in Rimski zid na Mirju), v drugem pa so se posvetili raznolikim prenovam sakralnega prostora. (Kot zanimivost velja izpostaviti, da med sodelujočimi prevladujejo tuji študentje na izmenjavi, kar je sam na sebi zgovoren podatek.)
Ob zgoščenem besedilu, ki s pomočjo izbranih lucidnih citatov Edvarda Ravnikarja, Tomáša Valene in Koste Stranjića osvetli osrednje značilnosti Plečnikovega izvirnega pristopa k prenovi, so tako v ospredju predvsem risbe študentov v spremstvu izbranega arhivskega gradiva fotografij in originalnih načrtov. Kot je za študentske vaje značilno, je opaziti različno uspešne pristope v grafičnih prikazih osnovnih prostorskih prvin posegov, ki luščijo vodilno idejo posega prenove. Somentor Andraž Keršič opiše raziskovalni proces študentov s sledečimi besedami: »Z raziskavami gradiva in izrisom tlorisov, prerezov, fasad in prostorskih zasnov smo skušali razumeti, kako je Plečnik s svojo arhitekturo transformiral obstoječe. Zanimali so nas koncepti, s katerimi je prostore, objekte in fragmente odpiral in vpenjal v nov prostorsko-časovni kontekst. Študenti so vse izbrane spomenike obiskali, raziskali in narisali, da bi v čim bolj jasni obliki predstavili misel, ki stoji za vsako prenovo.«
Razstava je na ogled še ta teden (do 16. 1. 2022), ko bo ob zadnjem vodstvu po razstavi z avtorjema izšel tudi katalog razstave, od katerega si lahko obetamo tako še en kamenček v nikoli dokončanem mozaiku raziskav in interpretacij Plečnikovega opusa, pa tudi še nekaj več razmislekov in informacij o predstavljenih primerih njegovih prenov za zahtevnejše obiskovalce in druge, željne svežih pogledov na mojstra ob 150-letnici njegovega rojstva.
Prostorski koncepti Plečnikovih prenov
občasna razstava, 5. 11. 2021–16. 1. 2022
Muzej in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova hiša, zanje: Blaž Peršin, direktor
Kustosi razstave: Maruša Zorec, Andraž Keršič, Ana Porok
Produkcija razstave: Maja Kovač
Avtorji: študenti Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, izbirni predmet Asanacije in adaptacije, prof. Maruša Zorec.
2019/2020: Ruth Mathilda Meigen, Flora Stamm, Paula Eden, Jan Šimnovec, Rana Incesoy, Rožle Toš, Beatriz Martins, Beatriz Silva, Rebeca Elissalde, Hugo Chetot, Ioana Popescu, Krzysztof Garbowski, Matilde Flores, Oriol Garcia Vallès, Xavier Llerena Bastida, Astrid Magajna, Eider Oruezabala, Maider Gorrochategui, Daniel Hernandez, Michael Gingele, Vesna Šketa.
2020/2021: Emirhan Alp, Martyna Sienkiewicz, Karolína Hausenblasová, Lara Pirih, Petra Ribič, David Kramberger, Jože Kouter, Saša Ham, Ana Mrđen, Ajda Murnik, Anna Turina, Nina Povše, Iva Věnečková, Pauline Labat, Niki Holešek, Dominik Bokr, Julia Koželj, Marcin Śliwiński
Mentorji izbirnega predmeta Asanacije in adaptacije: prof. Maruša Zorec, doc. Uroš Rustja, Andraž Keršič
Tehnična sodelavca: Matija Nahtigal, Elija Štader
Fotografije: Andraž Keršič, dokumentacija MGML, arhiv ZVKDS, arhivi študentov
Oblikovanje: Bojan Lazarevič, Agora Proars
Jezikovni pregled: Katja Paladin
Prevod v angleščino: Matic Šavli
Promocija: Maja Kovač, Nejc Kovačič
Tehnična postavitev: O.K.vir, Tehnična služba MGML
Razstavo sta omogočila: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo
Besedilo: Luka Jerman
