Na enem izmed stranskih Vračarskih hribčkov v širšem središču Beograda je med leti 1929 in 1932 po načrtih Jožeta Plečnika zgrajena frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega. Cerkev je danes obdana z razpršeno gradnjo enodružinskih hiš, med katerimi jo komaj najdemo. Skladno s Plečnikovimi raziskovalnimi sakralnimi arhitekturnimi vzgibi je tudi beograjska cerkev zasnovana konceptualno čisto. V tlorisu sta na dveh osnovnih krožnih potezah zgrajena valja: osrednji, skoraj panteonski prostor in ob njem samostojni visoki stolp z zvonikom, neznačilen za sicer pravoslavno okolje. Osnovnemu volumnu je dodana polkrožna apsida na vzhodni in vstopna partija z nadstreškom na zahodni strani. Volumen prekriva skoraj ravna streha, zadovoljivo nadomestilo finančno preambiciozno predvidene kupole.

Cerkev je dosledno oblikovana tudi pri naboru materialov, kjer prevladuje vidna opeka v krožnih oblikah, ki jo statično in likovno spremlja vidni beton. Notranjost je skromno, a preudarno opremljena z le nekaj dodatnimi materiali. V njej prevladujejo poleg sv. Antona še Marijin in sv. Jožefa oltar ter tumba. Ravno pri osrednjem oltarju se je zgodilo – edino in po naklučju – srečanje dveh genijev, saj je kip osebno oblikoval Ivan Meštrović. Kripta, zaradi zapleta s postavitvijo temeljev, ni bila realizirana. Cerkev je danes solidno ohranjena in vredna pozornega ogleda, saj ponuja redke, za sakralni svet neobičajne ambiente in skriva številne zanimive detajle.

Besedilo in fotografije: Aleksander Vujović

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja