• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Plečnik
/
29 decembra, 2020

Matevž Granda: Plečnik in nebotičniki

Najbrž je prvi znani nebotičnik v zgodovini babilonski stolp. Ta sicer ni bil nikoli dokončan, ker naj bi se bog, ki so ga želeli graditelji stolpa doseči, tako razjezil, da jim je zmešal jezike in s tem preprečil dokončanje tega prvega primerka stavbne tipologije nebotičnika. Kasneje je bilo dokončanih kar nekaj visokih stolpov. Eden od njih se je uvrstil med sedem čudes starega veka: to je bil aleksandrijski svetilnik, visok naj bi bil okoli 100 metrov, dokončno porušen leta 1480. Do začetka 20. stoletja so se neba dotikali predvsem cerkveni zvoniki in obrambni stolpi. Pravi razcvet so nebotičniki doživeli v New Yorku v začetku 20. stoletja, potem ko je leta 1853 Elisha Graves Otis izumil varnostno zavoro za dvigala in ko so se v gradbeništvu začele uporabljati jeklene konstrukcije.

Plečnik je leta 1898 zaključil študij pri Wagnerju. Leta 1901, ko se je vrnil s študijske poti po Italiji, je odprl svoj atelje. V tistem času, leta 1902, so v New Yorku zgradili Flatiron Building (arhitektura: Daniel Burnham, Frederick P. Dinkelberg). Ne vem, koliko je Plečnik takrat spremljal svetovno arhitekturno produkcijo in trende, a dejstvo je, da je ta objekt močno zaznamoval razvoj arhitekture. Tri desetletja kasneje je po newyorškem »pegleznu« ljudski vzdevek dobil tudi Plečnikov »Peglezen« v Ljubljani (zgrajen leta 1934), ki s svojimi tremi nadstropji ne sodi med nebotičnike.

Prenova cerkve na Trsatu

Prvi objekt, ki ga bom umestil med Plečnikove nebotičnike, je pravzaprav zvonik. V času, ko je imel Plečnik na Dunaju svoj atelje, je dobil naročilo frančiškanov za novo cerkev na Trsatu nad Reko. Plečnik je namesto novogradnje predlagal dozidavo k obstoječi cerkvi: predlagal je kupolo, pod katero bi nastal nov cerkveni prostor, dodal stebrišče na obstoječo fasado in k obstoječemu zvoniku postavil novega. Ta zvonik lahko uvrstimo med Plečnikove nebotičnike zato, ker ni le zvonik, ampak je arhitekt v prvih osem nadstropij nad pritličjem umestil sobe za goste s pogledom na morje. Ta ideja je povsem originalna. Nad njimi naj bi bili umeščeni zvonovi in na vrhu piramida, po vzoru beneških zvonikov s figuro Marije na vrhu. Objekt ni bil nikoli zgrajen. Gradnji je menda nasprotoval prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je nekaj let kasneje Plečnikovo cerkev Sv. duha na Dunaju označil kot nekaj med turško kopeljo in konjušnico. Čeprav je bil Plečnik eden od najbolj nadarjenih Wagnerjevih učencev in najbolj avantgarden arhitekt na Dunaju tistega časa, ga prestolonaslednik ni cenil. Kasneje je trikrat zavrnil kandidaturo Plečnika za Wagnerjevo nasledstvo na dunajski akademiji. Cerkev na Trsatu je dobila razširitev šele leta 2005 (Randić & Turato).

 

 

Osiješki samostan

Tudi drugi nebotičnik sodi v kategorijo sakralnih objektov. Leta 1940 so v Osijeku postavili temeljni kamen za nov samostan, cerkev in zvonik, v katerem so bila predvidena stanovanja in ki bi postal prvi nebotičnik v Osijeku, kot so napovedovali časopisi tistega časa. Osiječani so se navduševali, da bi bili na takšno Plečnikovo mojstrovino ponosni tudi v Rimu, Parizu ali New Yorku. Cerkev naj bi bila prva eliptična cerkev na svetu.

V tistem času je izšla tudi knjiga Architectura perennis (1941), in ni presenetljivo, da je prva podoba v njej prav osiješki kompleks, ki ga je mojster takrat pripravljal za izvedbo. Če bi bil dokončan, bi bilo to nedvomno eno večjih Plečnikovih del.

Nebotičnik bi imel v pritličju sprejemnico, parlatorij (govorilnico), refektorij (jedilnico), stopnišče, in kot se za nebotičnik spodobi, tudi dvigalo. V naslednjih petih nadstropjih naj bi bila stanovanja za menihe in na vrhu stebriščna loža, iz katere bi se vzpenjal visok zvonik.

Gradbišče kompleksa leta 1948 in mestne tržnice zgrajene kasneje na tem mestu.

Leta 1940 so, kot rečeno, začeli gradnjo. Ko so objekte zgradili do 7 m višine, se je gradnja ustavila zaradi pomanjkanja sredstev in vojne. Nebotičnik je čakala podobna usoda kot babilonski stolp. Novi režim ni imel razumevanja za visoke ideje predvojnega časa in 22. februarja 1948 so objekte s pomočjo dinamita in osijeških srednješolcev (ki so jim menda pojasnili, da naj bi šlo za »židovsko cerkev«) razstrelili. O Plečnikovem objektu, ki ga je komunistična propaganda označila za »monstruozni objekt«, se ni smelo več govoriti. Šele leta 2000 je novinar Damir Svoboda razkril usodo Plečnikovega nebotičnika in prve ovalne cerkve na svetu. Na tem mestu so v času Jugoslavije postavili tržnico.

 

 

Katedrala svobode

Težnja po preseganju mogočega je del človeštva, tako kot tudi strah pred novim. Ko je Vladimir Šubic leta 1933 zgradil ljubljanski nebotičnik, je najprej naletel na zelo odklonilen odziv, in nekaj časa je bilo potrebnega, da je objekt postal prepoznaven in neločljiv del Ljubljane. Ob zgraditvi je bil Nebotičnik najvišja stavba na celotnem Balkanu in deveta najvišja stavba v Evropi. S svojimi 70 metri je dolgo veljal za višinsko omejitev ljubljanskih zgradb. Ravnikarjeve stolpnice na Trgu republike segajo do 69,5 m. Šele leta 1993 je nebotičnik presegel novi WTC v Ljubljani – za 2 metra. Trenutno je najvišja stavba v Sloveniji (če ne upoštevamo industrijskih dimnikov in hladilnih blokov TEŠ) visoka 89 m (Kristalna palača, BTC Ljubljana). To navajam zato, ker so nebotičniki tudi manifestacija tekmovalnosti in izraz moči.

Eno od poznih Plečnikovih del (1947) je novi slovenski parlament, ki ga je poimenoval Katedrala svobode. Nastal je na povabilo Ferda Kozaka, predsednika takratne ljudske skupščine. Naloge se je Plečnik sprva otepal in dejal, da je to naloga za mlajše arhitekte. (Leta 1954 je novi parlament res zgradil Plečnikov učenec Vinko Glanz.) A Plečnik je po prigovarjanju Kozaka leta 1947 le oddal tudi svoj predlog. Objekt je umestil v Tivoli, v neposredno bližino ribnika v osi z mestno hišo in ljubljanskim gradom. Srce štirinadstropne palače bi bila velika dvorana, ki bi jo obkrožali monumentalni nagnjeni stebri, ki bi podpirali 120 m (!) visok stožec. V nekaterih variantah načrtov bi se bilo mogoče v notranjosti stožca povzpeti na vrh (podobno kot na kupolo nemškega Reichstaga, ki jo je leta 2004 zgradil angleški arhitekt Norman Foster). Če bi bil Plečnikov parlament takrat zgrajen, bi bil še danes najvišja stavba pri nas.

Čeprav najvišje Plečnikove stavbe niso bile nikoli zgrajene, pa nam vse druge, ki so bile, dokazujejo, da ni vse v višini.

Napisal: Matevž Granda

  • Monografija: Jože Plečnik

    10.00€
    Dodaj v košarico

 

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiPremišljena izbira svetil
NaslednjiPeter Kuntarič: Pasivno agresivni koledarjiNext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaOsebnostiPlečnik

ŽIVETI V STOLPU, ŽIVETI V GRADU

25 septembra, 2015
OsebnostiPlečnik

Tomáš Valena 1950 – 2019

19 februarja, 2019
IntervjuPlečnik

Pogovor o Plečniku: Dr. Peter Krečič

4 oktobra, 2017
kritikaPlečnik

Loterija za Plečnikov stadion

26 novembra, 2022
ArhitekturaPlečnik

PLEČNIKOVA KATARZA

19 oktobra, 2015
IntervjuPlečnik

Pogovor o Plečniku: Dr. Damjan Prelovšek

4 oktobra, 2017
ArhitekturaPlečnikStanovanjske politike

Matevž Granda: Odprtokodna arhitektura Jožeta Plečnika

6 septembra, 2015
PlečnikUrbane rastline

Črni, laški topol – Populus nigra »Italica«

5 julija, 2017
1 2 … 4

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo