Na Zoisovi cesti 12 v Ljubljani je še danes na ogled letošnja pregledna letna razstava Fakultete za arhitekturo (UL) pod naslovom Krasni nori svet.
V zadnjih letih je ljubljanska Fakulteta za arhitekturo korenito spremenila svoj pristop h komuniciranju dogajanja na šoli, v čemer lahko vidimo tako odraz angažirane drže, ki se zaveda družbene odgovornosti poklica, kot odgovor na vse bolj izrazito tekmovalnost za prepoznavnost in potencialne študente med visokošolskimi ustanovami. Vrhunec vsakega študijskega leta tudi v tem pogledu pomeni pregledna razstava študentskih projektov, združenih pod enim naslovom, ki nakazuje rdečo nit raznovrstnih nalog in tematik. Letošnja razstava pod naslovom Krasni nori svet tako izkazuje družbenokritično pozicijo, kakršno od javne akademske ustanove navsezadnje pričakujemo.
Svet gori. Mi vseeno gradimo, opozarja spremno besedilo razstave in zaključi z vprašanjem Lahko distopijo še prelisičimo in projektiramo vzdržen svet za vse? V odgovor ljubljanska šola za arhitekturo pred nami razgrne prostran nabor študentskih del, ki (kot pravzaprav od njih pričakujemo) govorijo o neštetih dnevnih in nočnih urah, vloženih v poglobljene analize, detajlno obdelane projektne rešitve in oblikovno dovršene finalne predstavitve v vseh (bolj in manj) potrebnih medijih. Očitna je visoka raven produkcije, ki pedantno poenoteni in zato grafično učinkoviti podobi celote večinoma daje prednost pred individualnim izrazom.
Paleta izdelkov priča o sobivanju različnih pogledov na svet in arhitekturo, kar je temeljni pogoj zdravega akademskega okolja. V raznolikosti, ki jo zagotavlja sistem seminarjev, pa je videti kar nekaj skupnih imenovalcev, ki niso vezani zgolj na interpretacijsko dovolj ohlapen okvir naslova razstave. Velika večina seminarjev se tako ukvarja s prostorskimi problematikami Ljubljane; izstopa območje Pivovarne Union med Celovško cesto in železnico, ki so se mu posvetili seminarji Žnidaršič, Zorec, delno Filipič – Hočevar. V ospredju projektov je, pričakovano, tema trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Korak dlje od ostalih so v tem pogledu storili v seminarju Gregorski, kjer so zasnovali razstavo brez odpadnega materiala – poseben pano je namenjen razlagi usode uporabljenih materialov (zidaki iz porobetona, les, slikarsko platno, recikliran papir). Druga vodilna tema je skupnost: razmisleki o povezovanju, odpiranju in alternativnih oblikah bivanja so vseprisotni, kar lahko pozdravljamo kot pozitiven znak družbene ozaveščenosti mladih generacij, čeprav se je mestoma težko izogniti občutku, da gre za buzzword, ki zakriva pomanjkljivosti na povsem osnovni ravni stanovanjskih tlorisov (je stanovanje brez veže novi arhitekturni trend?).
Zlato jagodo, ki jo strokovna komisija (tokrat pod vodstvom hrvaške arhitektke Mirande Veljačić) zadnjih nekaj let podeljuje najbolj prodorni predstavitvi, je letos prejel seminar Glažar za projekte pod skupnim naslovom Pogled preko: ljubljanske Križanke, s katerimi je izpostavil pomen odprtosti kompleksa nekdanjega samostana, na katerega študenti vsakodnevno pogledujejo preko Zoisove ceste. Stalna streha nad avditorijem vse od gradnje močno buri duhove in fokus usmerja na odnose med uporabniki Križank – nagrajeni seminar se je odločil za polemičen pristop, s katerim so iskali možnosti nadgradnje javnega, odprtega značaja kompleksa in okoliške četrti z drznimi intervencijami v obstoječe tkivo in pod vprašaj postavili komercialne interese, ki trenutno narekujejo prostorski razvoj Križank. Tako pri nagrajenem kot pri znatnem delu ostalih seminarskih predstavitev je opazno stremljenje k radikalnim, konceptualno drznim rešitvam. Poudarjena forma in velikopoteznost (ter občasna megalomanija) rešitev ob tem včasih preglasijo kontekst in merilo oz. mestotvorni vidik arhitekture.
Klasične celoletne seminarske projekte, ki se pogosto po ravni analize in obdelave približujejo zaključnemu delu, dopolnjujejo izdelki delavnice in spremljevalnih predmetov (Predstavitvene tehnike 1–3, Arhitekturna risba in model, Prostor in kontekst idr.), kjer študentje urijo zmožnost opazovanja in poznavanja palete materialov in arhitekturnih elementov. Po pristopu in formi izstopa Seminar teoretske prakse pod mentorstvom Petre Čeferin in Uroša Mikanoviča, kjer so študentje s kritičnim pogledom raziskovali relevantnost dela Jožeta Plečnika, njihova predstavitev pa je zasnovana kot čitalnica v preddverju fakultetne knjižnice. Poudarek na teoretskem pristopu k praksi je viden tudi v delu bolj klasičnih seminarjev, posebej pri seminarju Perović, ki je svoje provokativne razmisleke o alternativnemu turizmu naslonil na branje Theodorja Adorna, in seminarju Vodopivec, ki se je povsem odpovedal konvencionalnemu pristopu plakatov in maket, za predstavitev dela pa izbral medij tiskane publikacije in atmosfero sproščenega križanca med študentsko dnevno sobo in sarajevsko kafano.
Pregledna razstava Fakultete za arhitekturo ponuja vpogled v razvejano in predano ustvarjalnost s poudarjeno noto družbene odgovornosti. Predstavljeno delo kaže motivirano in ozaveščeno generacijo, ki v arhitekturni poklic stopa z željo in vero v možnost reševanja izzivov in soustvarjanja boljšega – krasnega in (v dobrem smislu) norega – sveta.
8. 6.–29. 6. 2023
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Zoisova 12, Ljubljana
Strokovna komisija za zlato jagodo:
Miranda Veljačić, arhitektka, raziskovalka in kulturna delavka
Aidan Cerar, sociolog
Ištvan Išt Huzjan, umetnik
Iztok Hvala, arhitekt
Maja Vardjan, kustosinja in komisarka slovenskega paviljona na Beneškem bienalu
Foto: Nik Erik Neubauer/Fakulteta za arhitekturo
Napisal: Luka Jerman
*
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.
Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]
Hvala!