»Race« so zgradbe, ki svoj pomen dobesedno izražajo skozi svojo podobo. Ta izraz sta skovala Robert Venturi in Denise Scott Brown v knjigi Learning from Las Vegas (1972). »Tukaj ni nobenih arhitekturnih metafor — stavbe so natanko takšne, kot so videti.« Learning from Las Vegas je ena od temeljnih knjig postmodernizma v arhitekturi. Pri nas je morda eden najduhoviteših primerov »race« avtobusna postaja v novem Mestu arhitekta Marka Mušiča (1989). Stavba je izvedena v obliki črk NM (NM = Novo Mesto). 

Big Duck / Long Island New York, USA

NM = Novo Mesto

Na nenavaden način pa je pred kratkim postala »raca« tudi Plečnikova trafika pri Tromostovju. Plečnika nekateri sodobni interpreti označujejo za proto-postmodernista (vir), zato je »poračenje« njegove trafike še toliko bolj zanimivo. Po nedavni, sicer zgledni prenovi, se je na njenem pročelju pojavil napis, ki skuša brez metafor, natanko tako kot je, opisati dobesedni pomen te stavbe: »Plečnikova trafika«. 

Ampak trafika po novem ni trafika, pa čeprav na njej piše, da je trafika. Pred prenovo je sicer res bila, a po prenovi boste v njej zaman iskali časopise in tobačne izdelke (kakor je po SSKJ definicija besede trafika).

A zadeva postane še bolj zapletena, če pogledamo v njeno zgodovino. Ko je bila trafika še trafika, ni bila zares zamišljena, da je trafika. 

Pred stoletjem je ta del Ljubljane videti bistveno drugače kot danes. Nabrežja niso bila dostopna, pozidava je segala vse do Ljubljanice. Prešernov spomenik je stal nekje v kotu, obraščen z zelenjem. Plečnikova izgradnja Tromostovja je povsem spremenila merilo trga in ustvarila značaj središča Ljubljane, kot ga poznamo danes. 

Plečnik je bil v svojih idejah in zamislih še veliko bolj velikopotezen kot v realiziranih delih. Ko je urejal središče Ljubljane s Tromostovjem in tržnicami, so bile njegove ambicije veliko večje. Za območje, kjer je danes živilska tržnica, je izdelal načrte za novi magistrat. Predvidel je monumentalni Mesarski most, ki bi bil po površini skoraj tako velik kot stolnica. Načrtoval pa je tudi novo kavarno ob Prešernovem spomeniku. Eden od vhodov v kavarno bi stal prav na mestu, kjer je danes kiosk. Kavarno si je zamislil kot zastekljeno lopo s strukturirano fasado ob Ljubljanici. V spodnji etaži se je načrtovani objekt približal Ljubljanici, podobno kot pri potezi tržnic. Skozi kavarno bi potekala promenada ob reki. Stopnišče med nivojema bi bilo izpeljano podobno, kot ga je oblikoval pri kavarni Makalonca. Dva stebra bi uokvirila pogled na vodo. Kavarna bi definirala rob Prešernovega trga in ustvarila prehod na nabrežje. Če bi bila kavarna ob Tromostovju zgrajena, bi bila nedvomno še ena izmed velikih Plečnikovih mojstrovin. 

Skica Plečnikove kavarne ob Tromostovju, fotomontaža: Matevž Granda 

Kavarne ni uspel zgraditi, je pa postavil njen vhod. Zato lahko rečemo, da ta trafika nikoli ni bila zares trafika, ampak je bila to že ves čas le njena začasna raba, ki je nastala kot posledica nerealizirane kavarne. 

Po dolgih letih je maja letos ta mali objekt dobil novo začasno rabo. V sklopu Bienala oblikovanja (BIO) je postal »Center za regenerativno prihodnost«. Tudi to je po novem zapisano na eni od stranic objekta. Za razliko od prejšnje začasne rabe  — prodaje časopisov in tobaka, je nova funkcija manj jasna in bolj hermetična. Kot kaže, prebivalci mesta nove začasne rabe (še) niso dobro sprejeli. Po komentarjih sodeč, mnogi pogrešajo tisto, kar na njej dobesedno piše: trafiko, v kateri bi lahko kupili časopise ali tobak. 

Pri novi postmodernistični interveciji pa je zanimivo tudi to, da se oblikovno navezuje prav na Plečnika, ki je večkrat umestil kakšen zapis na svojo arhitekturo. Najbolj znan je tisti na fasadi dvorišča Križank: »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.« Plečnik je besede izbiral skrbno in natančno, kar pa težko rečemo za njegove sodobne posnemovalce na trafiki: prvi zapis je namreč zavajujoč, drugi pa nejasen.

A začasne rabe so pač začasne. Njihov namen je tudi preverjanje, kaj mesto in meščani sprejmejo in česa ne. Kakšna bo prihodnja raba trafike po zaključku BIO, še ne vemo. Lahko pa upamo, da bo odražala Plečnikove vrednote, ki so nenazadnje zapisane tudi na Unescov seznam kulturne dediščine. 

Napisal: Matevž Granda

Viri fotografij: Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Narodna in univerzitetna knjižnica, Etnografski muzej Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Wikicommons