• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
kolumne
/
6 avgusta, 2018

Mojca Pišek: Zakaj Slovenci nikoli ne gremo v Benetke

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Vse rase in vse nacionalnosti, od južnoameriških prek afriških do azijskih, da ne izgubljam besed o masah Severnoameričanov, Avstralcev in Evropejcev, ki se valijo skozi počasi pogrezajoče se ulice. A slovenščine v šestih tednih v Benetkah nisem slišala niti enkrat.

Skupine treh, štirih, petih poizpitno razigranih Američanov, ki so še včeraj spali ob krilih, ki so drsela skozi prostrano temo Atlantika, so stalnica beneških ulic, žal ne tudi njihov najbolj privlačen del. A v knjigo gostov v hostlu, kjer prebivam in pomagam, nisem vpisala niti dveh počitniško vedrih študentov iz Slovenije, četudi ju od verjetno najlepšega in stvarno najbolj zanimivega mesta na planetu loči 250 kilometrov, če bi pot začela v Ljubljani. Pot na letališče, s katerega bosta začela nizkocenovno potovanje v kakšno severnjaško prestolnico, in še malo.

Spomnim se, da sem v enem slovenskih dnevnikov pred leti prebrala prispevek, katerega avtor ali avtorica (zamegljeno v spominu) je ugotavljal/a, da smo Slovenci lahko prepričani v to, da nismo provinca, ker smo tako blizu Benetk, popka sveta dolgih 1000 let, v katerem je bilo svojčas skoncentrirane toliko moči in vpliva, kot je je danes kvečjemu v Silicijevi dolini. Benetke ostajajo popek sveta, a nosijo s turizmom impregnirano groteskno masko nekdanje slave.

Ne vem, zakaj Slovenci nikoli ne gremo v Benetke, mesto, ki v svoji lastni vlažni mikroklimi izpareva iz nizke lagune našega domačega morja. Morda zato ker so preblizu, vedno na dosegu roke. Raje za podaljšan konec tedna rezerviramo airbnb v Berlinu, kot da bi se v nedeljo zjutraj usedli v avto in slabe tri ure kasneje pili tisto mitsko kavo na Trgu svetega Marka. Kar je preblizu, ni zanimivo. Kar je preblizu, sploh ne obstaja. Vsakič, ko sem to poletje zapustila Benetke, četudi le za nekaj ur opravkov na celini, sem imela občutek, da sem stopila iz privida. Ob povratku pa, da sem se vrnila v mesto, ki ga v resnici ni.

A po šestih tednih tu sem na svoje sodržavljane ponosna. Morda ponos ni čisto prava beseda, a veselim se, da Slovenci ne prispevamo mnogo k spreminjanju nekoč živega in mogočnega mesta v muzej. Benetke so dobrih tisoč let napadala najbolj surova plemena, najbolj sofisticirane vojaške sile svojega časa in najbolj pretkani politični (ne)prijatelji, Huni, Franki, Bizantinci, Langobardi, vsi so nasedli v nizkem morju, njihove ladje so se izgubile v labirintu obrežij, spreminjale so se v pepel in strahospoštovanje, medtem ko so Benetke rasle, si prisvojile dragocen kos Mediterana, zagospodovale nad trgovskimi potmi med Orientom in Evropo. Vsakogar, ki se jim je približal, so spravile na kolena. Njih pa je nazadnje ugonobila 4-kilometrska kača iz cementa, ki jih povezuje s celinskimi Mestrami in Marghero. Strup po njenih ulicah brizga železnica, ki se cepi na zahod proti Milanu in južno proti Rimu, ter cesta, ki vodi do letališča Marco Polo. Benetke ugonablja turizem, enodnevni, nekajdnevni, kratkoročni, nereflektirani, nezainteresirani turizem ljudi, ki stojijo v vrstah pred baziliko in gelaterijami, prazno strmijo v Tintorettove poslikave na stropu cerkev, se skrušeno prepustijo nakupovanju, potem ko jih je izmučila galerija Accademia, načrtujejo svoje izlete na Murano, Burano in Lido. Ker je treba čas na potovanju čim bolje izkoristiti in ker je potovati vendar lepo.

Zoran Mušič: Benetke

Mesto ne skriva svoje nemoči. Nemoč, ki bi jo čutili, če bi neko sobotno ali nedeljsko jutro res sedli v avto in čez tri ure pili kavo s pogledom na Doževo palačo in Baziliko svetega Marka, nato pa dobili račun za 25 evrov. Opazujem trume turistov, ki jih mora vsak dan znova prežvečiti mesto, kakor ve in zmore, tudi s pomočjo zasoljenih storitev. Mesto, ki je še pred desetletji veljalo za neokrenjeno lepotico in skozi čas postalo mesto protislovij, je danes mesto odprtega konflikta. Začutiš ga v nestrpnem koraku domačina v gneči glasnih ameriških najstnikov, vidiš ga v grafitu, ki turiste pošilja domov, slišiš ga ponoči, ko po Velikem kanalu zavijajo sirene reševalnih čolnov. Domačini aperol srkajo počasi in ne padajo v kanale.

In kdo domačinov ne bi razumel. Mesto je bilo nazadnje približno v ravnovesju leta 1988, pred 30 leti. Tedaj so v povprečju beležili 20.000 turistov na dan, 13.000 od tega jih je prespalo, približno 7000 jih je prišlo na dnevni izlet. 20.000 je število, ki ga Benetke zmorejo brez da ogrožajo sebe in kvaliteto življenja v njem. Saj vem, vse skupaj le številke, težko si jih je v domišljiji pretvoriti v meso in kri in zvoke in atmosfero. A vendar, omenjena številka je danes v Benetkah spomin na izgubljeni raj. Že pred desetimi leti je Benetke dnevno obiskalo 60.000 ljudi, kar približno ustreza številu ljudi, ki tukaj še živijo.

Še živijo. Skoraj 30 odstotkov bivalnih nepremičnin predstaljajo tako imenovani “drugi domovi”, večinoma v lasti premožnih zahodnjakov, več kot 13.000 jih ima v Benetkah svojo počitniško hišo. Oziroma palačo. V zadnjih desetih letih se je iz Benetk izselilo 8000 ljudi. Število turistov je v vsakem trenutku dneva in noči večje od prebivalcev. V zadnjih nekaj letih naj bi mesto vsako leto zapustilo 2000 prebivalcev. Premnogi se ob nizkih pokojninah in vse višjih cenah življenja v mestu, ki jih turizem vsako novo sezono še malce privije, ne morejo upreti skušnjavi, da svoja stanovanja spremenijo v namestitvene rezidence za turiste ali jih prodajo investitorjem. Stare beneške družine zapuščajo svoja stanovanja in se slijo v bližnje Mestre in Marghero ter trgajo svoje korenine iz mesta, ki pri mnogih ponosnih Benečanih segajo stoletja nazaj, morda v sam začetek. Vem, kup številk in obris neke zgodbe. Ki je ne bo.

Tokrat samo številke. Zaradi številk sem nehala potovati za en dan in dva dni in tri dni ter nehala uporabljati Airbnb, tihega morilca življenja v mestih. Potovanja za en dan in podaljšan vikend, ko pridemo, vzamemo in ne damo ničesar razen denarja, niso oblika kozmopolitizma, so samo zelo sofisticirana oblika barbarstva. Življenja mestom ne dajejo turisti, pač pa domačini, ki v mestih bivajo na unikaten način. Turisti ga lahko v najboljšem primeru štorasto posnemajo, večinoma pa ga povozijo s potrošniškimi navadami, ki jih prekladajo iz ene evropske prestolnice v drugo.

Benetk zaradi turistov danes ni več mogoče videti niti doživeti, pokopane so pod preobrazbo, ki traja zadnjih 150 let. Po tem, ko so Benečani leta 1866 dahnili “da” Kraljevini Italiji in si oddahnili od Napoleonovih obleganj in habsburške opresije, je mesto stopilo v še zadnjo fazo svoje dolge renesanse. Mesto je 1500 let dobro poznalo svoje prednosti pred zavojevalci in tekmeci. Spoznalo je, da moderni zgodovini ne more več kljubovati s svojo staro surovo močjo, namesto tega so se Benetke zavedle svoje edinstvenosti, neponovljive lepote, pravzaprav – edinosti. Turizem je ostal edina panoga, ki je lahko zaposlila vse sloje prebivalstva: pomorščake, ribiče, hotelirje, trgovce, gostilničarje, gondoljerje. Že leta 1938, četrt stoletja po tem, ko je Thomas Mann napisal Smrt v Benetkah, se je v labirintu kanalov in sotoportegov izgubilo pol milijona turistov.

Gustav von Aschenbach je Benetke doživel povsem drugače kot mi, s fikcijsko kolero ali brez nje. Videl jih je brez turistov. V Benetkah je mogoče uživati le še v spominih pisateljev ter v esejih in zgodbah, ki so jih Benetke navdihnile. Ni jih malo, v spiralo duhovitih in poduhovljenih razmišljanj ter v fikcijo so potegnile Jan Morris, Henryja Jamesa, Ernesta Hemingwaya, Josipa Brodskega, Itala Calvina, Petra Ackroyda, Mary McCarthy, Tiziana Scarpo, Huga Pratta, če naštejem le svoje najljubše. Če bi prišli sem danes, bi obnemeli. Mesto je postalo turistični “must”, le še ena od slik Italije, generična izložba cenenih kitajskih mask, ki trdijo, da so beneške, živi muzej brez vstopnine, lepota, ki je tako brezčasna, da jo lahko izniči le reka ljudi, ki vse naredi ceneno.

Kanali brezčasno poležavajo, čakajo, da jih prebodejo vesla gondoljerjev. In ne, v Benetkah že dolgo več ne smrdi, turistom to ni bilo nikoli všeč in problem so popravili. Včasih Benetke poblisnejo le še na kakšnem campu. Campo je tisti pojem, tista stvarnost mesta, ki še odraža duha soseske in njen utrip. Campo je negativ bolj znanega italijanskega trga, piazze. Njegovo ime (polje) razkriva, da je bil tlakovan v moderni zgodovini in da se je nekoč davno po njem pasla drobnica. Campo je negativ Benetk, njihov original. Je trg, ki so ga mestne ulice rodile same, za razliko od piazze, ki jo je rodila želja po demonstraciji moči, zgodnja predhodnica urbanizma. Ironično, Benetke so bolj znane po svoji edini piazzi, San Marcu, manj pa po desetinah svojih campov, trgih, ki se nepričakovano razlijejo na koncu tesne ulice, se ne zmenijo za geometrično pravilnost, ubežijo radovednosti turistov in se spominjajo, kako je bilo. Nekoč je imel skoraj vsak večji ali manjši campo svoje pekarno, mesarja, trgovino, zelenjavarja, sadjarja, ribarja, usnjarja, trafiko, lekarno, tehnično trgovino, brivca in frizerja, pralnico, zdravnika in zobozdravnika, različne obrtnike, mnogi so imeli tudi svojo knjižnico, knjigarno ali antikvarja. In cerkev seveda. Danes: tradicionalni obrtniki so redki, ostajajo trgovina, lekarna, včasih brivec, kakšna ribja stojnica ali sadjar. Namnožile so se kavarne in restavracije, ki strežejo zasoljene in presoljene lazanje, črne testenine in pice. Je pa ena stvar, ki se ni spremenila v dolgih stoletjih. Po klopeh na campih še vedno posedajo seniorke in opravljajo, tik ob njih senčno steno gotske cerkve kot gol uporabljajo fantje in dekleta, ki glasno komentirajo svojo nogometno predstavo. Campo pojasni, zakaj so domačini v osnovi radostni in družabni ljudje, ki ne poznajo tujosti in zadrege. Na campu te vedno spremlja pogled soseda in branjevke, pogovori nikoli ne zamrejo, domačini vsakodnevne opravke uporabljajo kot izgovore za srečanja, bežna znanstva skozi dneve in mesece in leta postajajo vseživljenjska prijateljstva, deček se uči sobivati s starcem in deklice jim pomagajo nositi vrečke, campo je učiteljišče veselja do življenja, včasih čisto malo ljubeznivosti mesta pade pred noge celo prišleku, če je dovolj dolgo sedel in opazoval.

Na campu razmišljam o mestu, v katerem sem živela zadnjih 15 let in v katerem bom verjetno živela tudi v bodoče, o Ljubljani. Vidimo na vsakem koraku priložnost za turistično atrakcijo, zapuščamo center mesta, ker se v njem počutimo kot gostje, se zmrdujemo nad urbanističnimi podvigi, ki mesto spreminjajo v enako med enakimi, zamenjujemo turizem in visoke cene storitev za znak napredka v mestu, jo spreminjamo v mesto muzej in smo na to celo ponosni?

Piše: Mojca Pišek

 

Radovedni?

Naročite se na Outsider!

Celoletna naročnina

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiZorana Baković: Daj no, Martin!
NaslednjiStari slovenski mostovi – 1.delNext
Povezani članki
Loading...
kolumne

Matevž Granda: Slovenian Train = Slow Train

15 junija, 2018
kolumneStanovanjske politike

Nina Granda: Stanovanja na srečo

10 junija, 2021
kolumne

Edo Džafić: Kdo se boji znanosti?

19 maja, 2020
kolumne

Nina Granda: Med etiko in estetiko

4 novembra, 2021
kolumne

Katarina Gomboc Čeh: Kako me je gibanje drobnih hiš spremenilo

20 januarja, 2022
kolumne

Tadej Zupančič: Felipe in jaz

28 aprila, 2020
kolumne

Tadej Zupančič: Majhne in velike stvari

1 aprila, 2020
kolumne

Nina Granda: Končno nova stanovanja!

26 decembra, 2021
1 2 … 34
Prenova enodružinske hiše P41 ▪️
Avtor projekta: a…
Prenova enodružinske hiše P41 ▪️
Avtor projekta: a…
The international competition “Floating pavilion o…
The international competition “Floating pavilion o…
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
V #30 beremo o vsem mogočem, tudi o gozdu, keramik…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Hiša 1797 Avtor projekta: Mateja Panter Investitor…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…
Lepo vabljeni k branju! ◼️ Mala monografija je pos…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo