Projekt se daleč najbolj ambiciozno loteva razmisleka o MAO kot instituciji ter vlogi muzeja v mestu Ljubljana. Predlaga celo vrsto novih ambientov in prostorov v jugozahodnem vogalu grajskega kompleksa z novim monumentalnim stopniščem in dostopom do Ljubljanice. Po reki naj bi se vzpostavil potniški promet, ki bi povezoval Cukrarno z muzejem. Reorientacija težišča stavbe iz ulice in parka na reko je sicer vprašljiva, poleg tega ima grad že prizidek, ki sega na reko (elektrarna) in ki bi ob morebitni preureditvi lastninskih in prostorskih odnosov morda bolj ustrezno reševal dostop iz reke v grad, obenem pa bi lahko priskrbel še nov razstavni prostor. Predlagani posegi so tehnično in finančno zelo zahtevni, kljub vrsti novih impresivnih volumnov, ki bi bili za sodobni muzej morda bolj primerni kot obstoječi, in popolnoma presegajo obseg natečaja. Opozoriti je tudi treba, da so rešitve predloga kljub siceršnji radikalnosti še najmanj izvirne ravno za podstrešje. Vendar pa vrednost predloga leži predvsem v odpiranju nujno potrebne debate o celostnem pristopu pri upravljanju in preureditvi Fužinskega gradu.
Projekt je predstavnik skupine rešitev, ki naravni osvetlitvi ne posveča velike pozornosti. Kljub drzni celostni rešitvi ponudi zelo konvencionalno rešitev naravne osvetlitve prostorov v mansardi. Razen strešnih okenskih odprtin, ki so predvidena v predelu novega stopnišča v južnem traktu, v ateljejih in v čajni kuhinji, so drugi prostori podstrehe povsem brez naravne osvetlitve.
Zaradi skrbno premišljene, obenem pa dovolj drzne in z nonšalantnim zamahom izvedene rešitve, ki jo bistveno razlikuje od drugih, se je komisija odločila, da projektu podeli nagrado zunaj konkurence.
Avtorice:
Sara Badovinac
Jana Furman
Danica Sretenović
Partner natečaja:
POROČILO KOMISIJE