Projekt odlikuje nekaj zanimivih rešitev: smiselna programska ureditev prostora in zanimiv način izvedbe slemenskega svetlobnika.

Razstavni del je v južnem traktu, prostor za delo v JZ vogalu in bivalni ateljeji v zahodnem traktu. Nivo tlaka se spreminja in ustvarja različna prostorska doživetja. Zanimiv je način povezovanja/ločevanja bivalnih ateljejev. Projekt predvideva tudi novo stopnišče, ki spremeni smer dostopa na podstrešje.

Slabost predlagane rešitve pa je, da je prej kot jasen koncept razvidno parcialno reševanje problemov, kar ne proizvede velikega sinergijskega učinka (podstrešja ni mogoče uporabljati zelo fleksibilno, rabe so vnaprej nekoliko ozko določene). Preoblikovano vertikalno jedro je potencialno tudi ozko grlo.

Tudi ta projekt je iz vidika načrtovanja naravne svetlobe zelo podoben drugim neinvazivnim rešitvam, ki so osvetlitev predvidele večinoma samo preko obstoječih frčad in kakšne nove okenske odprtine. Vendar pa odstopa od drugih rešitev z idejo linijskega svetlobnika v slemenu. Realnost izvedbe takšnega tipa svetlobnega pasu ter količino naravne osvetlitve, ki jo omogoča, bo verjetno treba še raziskati, vendar se je komisija, zaradi inovativnega razmišljanja pri načrtovanju naravne osvetlitve, kljub vsemu odločila natečajni rešitvi podeliti priznanje.

Avtorji:
Laura Perko
Rok Primažič
Marko Primažič

Partner natečaja:

POROČILO KOMISIJE