• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,INDIGO,Razmislek
/
3 oktobra, 2016

Namesto o jezikovni nadvladi razmišljati o jezikovnem sobivanju

Napovedana sprememba Zakona o visokem šolstvu, ki odpira prostor predavanjem v tujem jeziku, je domačo javnost razdelila na dva pola: spremembe zakona podpirajo Rektorska konferenca RS ter znanstvena sveta Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo; proti spremembam pa je večina jezikoslovne stroke: Slavistično društvo Slovenije, programski odbor Toporišičevo leto, tu je tudi Peticija za vsestranski razvoj slovenskega jezika (17. 8. 2016 ima 8734 podpisnikov), 'med nasprotniki sta tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Društvo slovenskih pisateljev. Nekaterim se je v javnih razpravah v Državnem svetu očitalo, da so »grobarji« slovenskega jezika in da načenjajo temelje slovenskega naroda, spet drugim, da zavirajo mednarodno izmenjavo znanja in zmanjšujejo priložnosti za zaposljivost študentov. Zanimalo nas je, kaj si o predlaganih spremembah mislita Andraž Tori in Boštjan Špetič, soustanovitelja uspešnega informacijskotehnološkega podjetja Zemanta.

Boštjan Špetič: Nisem podrobno spremljal razprave, a moje mnenje je, da živimo globoko v 21. stoletju, svet je globaliziran, informacijska tehnologija pa bistveno drugačna kot na primer pred dvajsetimi leti … Če prav razumem, nihče ni predlagal, da zamenjamo uradni jezik. Ergo: vsak premik naprej je dober, če sploh želimo ostati v koraku s časom.

Povzeto po Firenški resoluciji: Evropska zveza državnih jezikovnih ustanov (EFNIL)
ugotavlja, da težnja po rabi angleščine ogroža jezikovno pestrost Evrope; svari pred rabo reduciranih različic angleščine; priznava prednosti rabe angleščine kot mednarodnega sredstva sporazumevanja predvsem v t. i. »eksaktnih« znanostih; poziva akademske in politične organe v neangleško govorečih državah Evrope, naj spodbujajo učitelje in študente k rabi lastnih nacionalnih jezikov pri raziskavah in študijah; v prid kulturne in jezikovne raznolikosti Evrope pa profesorje, študente in uprave univerz v angleško govorečih državah poziva še, naj si prizadevajo za študij in rabo drugih evropskih jezikov, s čimer bi pomagali ohraniti jezikovno raznolikost Evrope in njenih vrednot.

Boštjan: Seveda je jezik treba zaščititi. Vprašanje pa je, kako in s kakšnimi cilji.

Andraž Tori: Najprej je treba identificirati, kaj naj bi bile grožnje slovenskemu jeziku. Po mojem mnenju je največja grožnja jeziku odločitev, da bo glavna izdaja SSKJ še naprej knjiga, in ne mobilna aplikacija: jezik in kulturo branimo s koncepti iz 19. stoletja. To je tako, kot če bi danes postavljali Maginotovo linijo. Grožnjo torej vidim v razmišljanju o tem, kako bomo zgradili barikade, medtem ko so resnične težave povsem drugje. Grožnja je to, da odgovorni ne znajo poskrbeti, da bi lahko slovenske knjige kupovali tudi v največji digitalni knjigarni Amazon, in to, da slovenskih avtorjev ne moreš brati na Kindlu.

Boštjan: Ali pa to, da je uradni jezik za Applove produkte hrvaščina, slovenščine, kolikor vem, sploh ni. Moja doslej najljubša pritožba pa je to, da Prešernove pesmi »Al prav se piše kaša ali kasha« ne moreš napisati z računalnikom. Zakaj? Ker nismo poskrbeli za prenos bohoričice in dajnčice v unicode. Take stvari nikogar ne brigajo. Veliko interakcij pa se vendarle seli v digitalni svet. Kaj vse torej lahko tam še naredimo za slovenščino?

Andraž: Tako je, danes je predvsem tam treba razmišljati, kako slovenščino ohraniti med jeziki t. i. prve kategorije.

Ampak saj spletno različico Slovarja slovenskega knjižnega jezika že imamo, izdelali so jo prav na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.

Andraž: Meni se zdi problematično, da so se ljudje, ki se jim zdi slovenščina danes ogrožena, odločili, da knjiga ostane na prvem mestu. Zagotovo se trudijo z najboljšimi nameni, a na napačnih okopih. Zakaj ne bi v večji meri promovirali digitalnih jezikovnih sredstev, torej jezikovnih virov, ki jih vse bolj uporabljamo? Da bi bilo v zavesti vsakega Slovenca: »Oh, zdaj pa ne vem, ali bi tjale postavil vejico ali ne; klik, klik! O, mobilni telefon mi je pravkar povedal, kako je s tem ločilom. In zdaj končno vem!«

Trg podjetja Zemanta je stoodstotno ameriški. Kako jezikovno dilemo spremljata prek povezovanj z mednarodnimi start-up inkubatorji: je na naših fakultetah že dobro poskrbljeno za jezik eksaktnih znanosti, kot je računalništvo, vključno z razvojem strokovne terminologije?

Andraž: Študiral sem na Fakulteti za računalništvo Univerze v Ljubljani in po mojem mnenju imamo odlično razvito strokovno izrazoslovje.

Boštjan: So tudi sodobni koncepti poslovenjeni?

Andraž: Za zadnjih nekaj let ne vem, a takrat, ko sem jaz študiral, je bilo vse poslovenjeno.

Boštjan: To je super. Sicer pa menim, da se bo z uporabo globalnega jezika kakovost predavanj zvišala. Ne zaradi angleščine, ampak zato, ker bodo ljudje začeli razmišljati out of the box.

Andraž: Mislim, da je treba pristati na to, da bo svet dvojezičen. Danes z angleščino, jutri mogoče s kitajščino.

Boštjan: Vedno je bil bilingualen. Ravno zadnjič mi je babica razlagala, kako je šla v šestih letih šolanja skozi proces učenja nemščine, francoščine, italijanščine, ruščine in potem še angleščine. Ker je hodila v šolo med 2. svetovno vojno.

Andraž: Že, ampak zdaj smo imeli 25 let svoje države, ko smo se zapisali enemu, slovenskemu jeziku.

Zavojevalci so skozi zgodovino tudi v tem geografskem prostoru vendarle poskušali uveljaviti svoje načine razmišljanja in delovanja. Je upoštevajoč dejstvo, da smo Slovenci dolgo čakali na svoj jezik, strah upravičen?

Andraž: Mislim, da bi morali namesto o jezikovni nadvladi razmišljati o jezikovnem sobivanju.

Boštjan: Naša generacija je imela v osnovni šoli zelo kakovostno izobraževanje iz angleščine, kar nam danes omogoča, da smo zelo konkurenčni na globalnem trgu. Torej smo ljudi naučili osnov in očitno nismo pokvarili mladine. Zakaj zdaj mladim ne bi omogočili, da bi razvijali in prakticirali svojo dvojezičnost, svetovljanskost, še na fakultetah? Zdi se mi, da obstaja razlika med realnim stanjem in vsebino javnih razprav na to temo. Kakšni so resnični interesi nasprotnikov predloga, pa si ne znam predstavljati.

Andraž: Na koncu koncev je to nekakšna kulturna frustracija.

Boštjan: Akademiki bodo še vedno imeli delo, zaradi tega ne bodo izgubili sredstev.

Andraž: Ne, ne, ne: mislim, da gre za kontinuiteto strahu, ki je zgodovinsko pogojena.

Boštjan: Pri čemer je nečemu, kar sploh nima racionalnih temeljev, namenjene neskončno veliko energije. Jaz pri tem vprašanju ne prepoznam racionalnih interesnih skupin.

Andraž: Saj nasprotniki ne pravijo, da obstaja načrt, kako rabo slovenščine zmanjšati. Bojijo se naravnih procesov, ki bodo do tega pripeljali. Seveda imajo deloma prav, v prihodnje bo raba slovenščine zmanjšana, in to je dejstvo, ki ga je treba sprejeti.

Boštjan: Mimogrede še en pripetljaj na temo nedigitaliziranosti. Akademiki ustvarijo ogromno znanja, ki nikoli ne bo ugledalo slovenske Wikipedije. Ergo: članki o slovenski zgodovini so na angleški Wikipediji daljši in kakovostnejši. Kako je to mogoče?! Saj bi lahko spletne članke dopolnili z vsebino v slovenskem jeziku spisanih seminarskih nalog, ki jih pišejo študenti, in to bi lahko počeli že 15 let. Na podoben način smo izdelali pojmovnik.si. Danes na portal pride dnevno okoli sto ljudi, ki jih na primer zanima kaj o slovenskih impresionistih.

Andraž: Slovenščine se torej ne izpostavlja tam, kjer bi se jo dejansko moralo.

Boštjan: Ja, mislim, da bi na ta način bistveno razširili slovenščino na spletu.

Andraž: Kot je na primer že nastal (tudi spletni) slovar Razvezani jezik.

Boštjan: Vesta, da je Flaubert v 19. stoletju nekaj podobnega Razvezanemu jeziku naredil za francoščino? Obstaja tudi slovenski prevod tega dela. Sedel je v kavarni in poslušal, o čem se ljudje pogovarjajo in kako govorijo. Jezik je pač mnogo bolj zanimiv od tega, o čemer teče debata v aktualnih javnih razpravah ob predlogu spremembe zakona. Mogoče pa se nekateri izginotja slovenščine bojijo samo zato, ker so tako zelo leni, da si ne želijo nikakršnih sprememb, ki bi povzročile, da bi morali oni kaj storiti? Najraje bi sedeli v svojih pisarnah, delali klipinge člankov in iskali nove lepe slovenske besede. Svet pa je medtem šel naprej. Jezik je živ, oni pa … kot da niso.

Andraž: Mislim, da gre tu bolj za vprašanje prestiža družbene funkcije, ki jo branitelji slovenščine zasedajo.

Boštjan: Želijo jo kanonizirati. Nimam nič proti, želim pa si, da bi to funkcijo dejansko opravljali. Slovenščina se namreč ves čas malo spreminja. Prepričan sem, da tu obstaja dobra analogija z živalskim svetom. Kaj se ti zgodi, če ne skrbiš za svojo čredo? Če jo pošlješ v ogrado in se usedeš pod jablano, bo volk prav kmalu naredil luknjo v ograji in se lotil ovac. Moraš biti z njimi in jih spremljati. Jezik je prav tako gibljiv kot živali na travniku, ne moreš ga torej kar prepustiti samemu sebi za neko ograjo.

Andraž: Mislim, da je treba progresivno razmišljati, kje se jezik da razviti, ne pa kje bi ga zamrznili v času.

Si upata napovedati, kakšni bi bili pozitivni učinki spremembe Zakona o visokem šolstvu?

Andraž: Odprli bi družbo kot celoto. Bolj ko bo družba odprta, laže bo več ljudi ostalo tukaj. Počutili se bodo bolj sprejete.

Boštjan: Ne vem, ali bi si upal trditi, da bomo z odpiranjem jezika na univerzah manj ksenofobna družba.

Andraž: Ne nujno, ampak so pa ti procesi povezani.

Boštjan: Zakaj je to dobro za Slovence na teh istih fakultetah?

Andraž: Ker bodo imeli v svoji bližini zelo pametne ljudi in se jim ne bo treba seliti drugam, da bi bili ob drugih zelo pametnih ljudeh.

Boštjan: Drži, beg možganov z univerz je v zadnjih desetih letih strašljivo poskočil.

Andraž: Ljudje bi sčasoma imeli vse manj razlogov za selitev v tujino.

Boštjan: To je wishful thinking. Ne vem, od kod ideja, da bodo naenkrat programi v celoti boljši, če bo večji odstotek domicilnih predavanj v tujem jeziku.

Andraž: Ne, da bodo programi boljši. Večji pretok ljudi bo. Če boš hotel biti del skupnosti, ki je kozmopolitska in odprta, bo nekoč ta skupnost tudi tukaj. Mislim, da je nasprotovanje z argumentom, kako zaščititi slovenski jezik, napačno izhodišče za debato. Edini smisel vidim v vprašanju, kje bomo kulturo in z njo vred slovenščino odprli svetu.

Boštjan: In dajmo se obenem vprašati, kje vse je slovenščina še nezaščitena: pogovarjajmo se torej o problemu kot celoti.

Pogovarjala se je: Kaja Kokot Žanič

Foto: Gaja Zornada

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiZAKLJUČNA OKROGLA MIZA O SLOVENSKI ARHITEKTURNI POLITIKI
NaslednjiOPTIMIZEM PRAZNEGA PODSTAVKANext
Povezani članki
Loading...
Arhitektura

Miloš Kosec: Neutrudni čistilci dediščine

28 junija, 2021
Arhitektura

Od-do arhitektura: Preobrat okrog stopnišča

7 junija, 2022
Arhitektura

Tissa: Počitniška hiša Ružić

13 avgusta, 2020
Arhitektura

Sodelujte v anketi STANOVANJA ZA NOVE GENERACIJE samo še do konca septembra

18 septembra, 2017
Arhitekturakritika

Matevž Granda: Dediščina solin, »ki mogoče šele pride«

3 novembra, 2019
Arhitektura

Priložnost za nov začetek

2 februarja, 2018
Arhitekturakolumne

Miloš Kosec: Tace stran s trave!

27 septembra, 2018
Arhitektura

Stari slovenski mostovi – 4.del

11 avgusta, 2018
1 2 … 167

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo