Kjer se Dravska dolina odpre v Dravsko polje, se nahaja edini še ohranjeni rečni otok v Sloveniji, ki je nastal z akumulacijo naplavin mivke – Mariborski otok. Kot naravna znamenitost je zavarovan že od leta 1951, še danes pa predstavlja pomembno območje rastlinske in živalske pestrosti.
Občina Maribor je v sklopu urejanja območja ob reki Dravi skupaj z ZAPS razpisala natečaj za brv, ki bi s prehodom čez reko območje povezala in zagotovila krožno uporabo Dravske promenade ter omogočila dostopnost in uporabo obeh bregov vsem občanom.
Natečaj je predvidel povezovalno brv, ki naj predstavlja novo kvaliteto v prostorskem, arhitekturnem, inženirskem, krajinskoarhitekturnem, rekreativnem in simbolnem smislu. Zasnova brvi mora omogočiti poglede na Mariborski otok.
Med prispelimi predlogi je žirija izbrala dva projekta, ki sta prejela enakovredno drugo nagrado. Prva nagrada ni bila podeljena.
2. enakovredna nagrada: Fernando Alonso Tuero, Sara Jesihar, Jaka Zevnik
Projekt je bil po mnenju komisije najustreznejši odgovor z vidika pojavnosti v prostoru. Gre za funkcionalno oblikovano zasnovo, ki jo določajo njeni elementi, med katerimi ima vsak svojo funkcijo. Po celotni dolžini brvi so nanizani trikotni nosilci, razprti med tremi podporami. Pri njihovi umestitvi so avtorji spoštovali vizualno občutljivost obravnavanega območja, ustvarjene in geografske danosti ter omejitve. Zasnova upošteva zahtevo, da je potrebno zaraščene površine v čim večji meri ohraniti, in tako minimalno posega v obstoječi obrežni prostor.
Pomisleke o ustrznosti izvedbe pa po mnenju strokovne komisije poraja nedodelana konstrukcija.
2. enakovredna nagrada: Viktor Markelj, Jernej Maher, Simon Sever, Peter Gabrijelčič, Maša Čelebić
Drugi enakovredno uvrščeni projekt je v poročilu žirije označen kot kvalitetno strokovno dodelan predlog, ki ponuja alternativno obliko. Ta ustvari krožno urbanistično potezo, preko katere poteka zvezna peš in kolesarska povezava. Krivina poleg tega zmanjša hitrost spuščanja kolesarjev in s tem poveča varnost pešcev na mešani prometni površini. Prostorsko zakrivljena konstrukcija je tudi bolj nosilna. A čeprav se projekt v krivini prilagaja in spogleduje z mehkimi krivuljami naravnih dravskih brežin, ima v naravnem in grajenem okolju izrazito prevladujočo pojavnost.
3. nagrada: Vito Boševski, Zoran Boševski in Nijaz Mujkanović
Opomba: Razstava natečajnih rešitev je odpovedana, ker je bil vložen zahtevek za revizijo natečaja (povezava).
Ocenjevalna komisija:
Predsednik ocenjevalne komisije (naročnik):
Gregor Reichenberg, dipl. inž., Republika Avstrija, podžupan MOM
Namestnik predsednika ocenjevalne komisije (ZAPS):
Denis Rovan, mag. inž. arh.
Član (naročnik):
dr. Samo Medved, univ. dipl. inž. grad., podžupan MOM
Član (naročnik):
Jelenko Ačanski, univ. dipl. inž. grad.
Član (IZS):
mag. Boštjan Donša, univ. dipl. gosp. inž.
Namestnik članov (naročnik):
mag. Tomaž Kancler, univ. dipl. inž. arh.
Namestnica članov (IZS):
dr. Ksenija Golob, univ. dipl. gosp. inž.
Namestnica članov (ZAPS):
Alenka Padežnik, dipl. inž. kraj. arh.
Poročevalec A:
Klemen Vodnik, univ. dipl. inž. arh.
Poročevalec za konstrukcijo (IZS):
Aleš Berkopec, univ. dipl. inž. grad.
Poročevalec KA:
Robert Gostinčar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Izvedenec za konstrukcijo/investicijo (IZS):
Aljoša Klobučar, univ. dipl. inž. grad.
Izvedenka za geotehniko (IZS):
Ksenija Štern, univ. dipl. inž. grad.
Izvedenka za hidrologijo (od 28. 9. 2022):
mag. Mateja Klaneček, univ. dipl. inž. grad.
Izvedenec za varstvo narave (od 28. 9. 2022):
Andrej Grmovšek, univ. dipl. geog.
Izvedenec za varstvo kulturne dediščine (od 28. 9. 2022):
Miran Krivec, konservatorski svetnik
Skrbnica natečaja:
Dunja Šutanovac, univ. dipl. inž. arh.
Soskrbnik natečaja:
Aljoša Klobučar, univ. dipl. inž. grad.
Poročilo natečaja je objavljeno na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS): povezava.
Pripravila: Pia Gerbec
