Uvod
Mesto Maribor na južnem delu zamejuje Pohorje, na severnem pa hribovja Kalvarija, Piramida ter Meljski in Mestni hrib. Mesto najbolj zaznamuje velika reka Drava, ki ga zelo jasno razdeli na dva bregova, povezana z nekaj mostovi. Samo mesto sestavlja več zgodovinskih plasti, ki so jasno berljive: staro srednjeveško jedro, industrijske cone, predvojne in povojne modernistične intervencije. Zgodovinsko središče s starim srednjeveškim jedrom leži na levem bregu reke Drave. Njen pomen za nastanek in gospodarske dejavnosti mesta je izrednega pomena. Reka je zgodovinsko gledano po eni strani predstavljala transportno povezavo, ki je omogočila gospodarsko dejavnost in posledično nastanek mesta v srednjem veku, po drugi strani pa je varovala mesto.
Reka je bila pomembna tudi za industrijski razvoj. Od nekdaj so les iz pohorskih gozdov tovorili po Dravi. Splavarstvo (flosarstvo) je bila izredno pomembna gospodarska panoga, ki je doprinesla k razcvetu Maribora.
V času industrijske dobe se transport z reke preseli na želelznico, ki je odločilno vplivala na gospodarski razcvet mariborske industrije v zgodnjem 20. stoletju. Tako dobi tudi reka povsem drugačen pomen. Po izgradnji dravskih elektrarn postane energetski objekt, katerega pretoki, bregovi in regulacije, so popolnoma podrejeni pridobivanju električne energije. Drava tako ni več transportna pot. Flosarstvo živi le še kot etnografski spomin in turistična atrakcija.

Zgodovina splavarstva
Ideja plavajočega paviljona na reki Dravi se navezuje na bogato mariborsko zgodovino splavarstva. Čeprav se je plovba po reki Dravi začela že v rimski dobi, se splavarjenje pisno prvič omeni leta 1280. Reka Drava je vse do izgradnje železnice v 19. stoletju, ko se transport preseli na tire, predstavljala eno najpomembnejših transportnih poti. Promet po reki je potekal s šajkami (lesenimi, podolgovatimi čolni) in splavi. Pred izgradnjo železnice je po reki plulo okrog 800 šajk in okrog 1200 splavov na leto. Smer trgovine se je seveda ujemala s smerjo dravskega toka, ki je med seboj povezoval Koroško, Maribor, Dravsko polje, in Slovenske gorice.
Sezona za splavarjenje se je običajno pričela meseca marca. Kormoniši (vodje splavov) so po vaski zimi z manjšim, poskusnim splavom, imenovaim cizek, najprej analizirali tok Drave, da bi ugotovili, ali je spust po reki možen. V sezoni splavarjenja je Lent služil kot glavno pristanišče, kjer so splavarji tudi prenočili in nakupili zaloge hrane za nadaljno pot.

Lokacija

Nabrežja Drave, predvsem ožje področje Lenta, bodo v prihodnjih letih revitalizirana in obnovljena. Predvidena je peš in kolesarska pot na obeh bregovih reke, ki bi jo povezovali obstoječi mostovi in brvi, predvidena pa je tudi izgradnja nove brvi na mestu prvotnega najstarejšega mostu preko Drave. Reka bo s temi posegi postala parkovno območje. Lokacija pričujočega natečaja ni podrobno definirana. Plavajoči paviljon bo mogoče umestiti na različne točke ob nabrežju, kar je odvisno od lokacije dogodkov, ki se bodo na njem odvijali. Njegova izhodiščna pozicija, ki jo predvideva ta natečaj, pa je na nabrežju ob starem srednjeveškem mestnem središču – Lent.

Natečajna naloga in program

Program paviljona je mali oder in prostor za kontemplacijo ob reki. Primarno bo paviljon namenjen organizaciji manjđih dogodkov in prireditev (manjše glasbene skupine, pogovori z osebnostmi, pokušina vina … ), sicer pa bi deloval kot točka oddiha, s katere se opazuje reko in staro mestno tkivo. Mali oder bo aktiviran predvsem v času junijskega Festivala Lent, ko ga bo mogoče uporabiti kot dodatni prireditveni oder. Plavajoča struktura mora omogočati enostavne premike na drugo lokacijo ob reki (v kolikor bi bilo to potrebno) in hitro programsko prilagajanje. Paviljon mora poudariti obstoječe kvalitete prostora in dvignjeno nabrežje Lenta bolje povezati z reko ter ljudi posledično približati vodi.

Tehnične zahteve: materiali in način gradnje
Paviljon bo postavljen na plavajoči splav dimenzij minimalno 8×8 m, maksimalno pa 10×10 m. Skupna višina paviljona zaradi plovbe pod mostovi ne sme presegati 4 m. Zelo zaželeno je, da je čim večji del konstrukcije iz lesa, ni pa obvezujoče.

Zelo zaželeno je, da ima paviljon streho, ni pa obvezujoče. Prav tako je potrebno predvideti snemljivo oziroma odstranljivo ploščad oziroma mostiček, ki omogoča dostop do paviljona z nabrežja. Ploščad se mora enostavno, nemoteče in funkcionalno zložiti ter pospraviti v sklopu konstrukcije paviljona, v kolikor je paviljon potrebno prestaviti iz ene lokacije na drugo. Minimalna širina ploščadi je 120 cm, širina pa ne sme presegati širine paviljona.

Za vzorčni primer plavajočega objekta (odra) so k natečajni dokumentaciji priloženi tudi načrti plavajočega odra, ki se vsako leto uporablja kot glavni oder Festivala Lent. Prikazan je konstrukcijski plovni sistem pontona, ki se lahko uporabi tudi v pričujoči natečajni nalogi, ni pa obvezujoče – avtorji imajo proste roke za izum svoje plovne konstrukcije, a morajo v tem primeru v besedilu in načrtih (npr. v fasadnem pasu) pojasniti in dokazati, kako zamišljena konstrukcija omogoča plovnost. Plovnost objekta je obvezna.

Organizatorji
Organizator natečaja je revija Outsider (Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora, matična št.: 6797156000) in Mestna občina Maribor.

Izvedba
Predvidena je izvedba zmagovalne rešitve. Izvedbo bo organizirala in vodila Mestna občina Maribor.

Pogoji sodelovanja
Natečaj je odprt za arhitekte, urbaniste, oblikovalce, krajinske arhitekte, kiparje in gradbene inženirje ter študente naštetih smeri.

Vprašanja in odgovori
Vprašanja sprejemamo na e-poštni naslov [email protected] do 21. 4. 2022. Kandidati naj v vrstico Zadeva vpišejo “Natečaj MARIBOR Vprašanja”. Odgovori na vprašanja so objavljeni tu: Q+A-20.4.22

Časovnica natečaja
● 28. 03. 2022: Začetek natečaja in sprejemanja prijav.
● 21. 04. 2022: Konec sprejemanja vprašanj.
● 01. 05. 2022: Odgovori na vprašanja bodo objavljeni na spletni strani natečaja. Prijavljeni bodo obveščeni po e-pošti.
● 31. 05. 2022: Konec prijav.
● 31. 05. 2022 ob 23:59 po srednjeevropskem času: Rok oddaje.
● Junij 2022: razglasitev rezultatov

Žirija
Gregor Reichenberg, arhitekt Mestna Občina Maribor
Aljoša Dekleva, Dekleva Gregorič arhitekti
Jure Grohar, Vidic Grohar arhitekti
Nika van Berkel, De Zwarte Hond
Eva Gusel, Outsider
Matevž Granda, Outsider

Nagrade
Izbrani bodo trije zmagovalni natečajni elaborati in podeljena bodo tri priznanja. Nagrajenci bodo prejeli nagrade v skupni vrednosti EUR 3.000,00.

● Prva nagrada: EUR 1.500,00 bruto
● Druga nagrada: EUR 1.000 bruto
● Tretja nagrada: EUR 500,00 bruto
● 3 priznanja

Žirija ima pravico nagradni sklad tudi drugače razporediti.
Nagrajencem bodo zagotovljene medijska objava in predstavitvi na spletni strani ter v edicijah revije Outsider.

Avtorske pravice
Vsi avtorji zadržijo moralne avtorske pravice. Outsider ima pravico do izključne in ekskluzivne objave avtorskih del. S sodelovanjem pri natečaju se avtor strija s prenosom materialnih avtorskih pravic na organizatorja natečaja za izvedbo objekta. Avtor bo povabljen k sodelovanju pri pripravi za izvedbo.

Prijava
Potrebna je prijava. Pristojbin pri prijavi ni.
Kandidati ob prijavi prejmejo šestmestno kodo PIN (na primer: A15GH3). Dodeljena koda PIN naj se uporablja za v skladu z natečajnimi pravili.
Kandidat ob prijavi prejme povezavo za prenos natečajnih podlog