• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,Stanovanjske politike,Urbano
/
18 septembra, 2017

Nova ljubljanska železniška postaja bo večja od dunajske!

Zadnje čase prihajajo v javnost novice, da se bo projekt potniškega centra Ljubljana z železniško in avtobusno postajo vendarle nadaljeval. Obljubljajo velik sodoben potniški center z veliko železniško postajo, avtobusno postajo, hotelom, nakupovalnim centrom in še drugim, vendar je po več kot desetletju težko verjeti vsem obljubam.

 

Pravzaprav se je vsa zgodba o ljubljanski postaji začela že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s ciljem, da se reši problem dotrajane železniške in avtobusne postaje. Izdelanih je bilo nekaj projektov in študij, uresničenega pa vse do danes ni bilo nič. Nadaljevalo se je s prelaganjem odgovornosti, zamikanjem časovnic in sanjami o poglobitvi celotne železnice.

Okoli leta 2002 je zgodba o novi železniški postaji z avtobusno postajo ponovno zaživela, vendar tokrat precej resneje. Po dobrem starem običaju je bil najprej razpisan urbanistični natečaj, ki je temeljil na megleni viziji, kaj naj bi bilo zgrajeno na širšem območju železniške postaje. Po izvedenem natečaju se je našel tudi investitor, ki naj bi projekt financiral v okviru javno-zasebnega partnerstva. Pri tem pa je seveda ugotovil, da bo vse to izjemno drago, zato se je lotil modifikacij urbanistične zasnove in posledično izsiljevanja prostorskih pogojev. Zato so začeli na izrecne želje investitorja spreminjati zazidalni načrt, koncept postaje in podobno. Od prvotne zasnove nagrajenega urbanističnega projekta je ostalo zelo malo, skoraj nič. Namesto široke poglobljene pasaže, ki bi bila delno potniški center, delno organsko nadaljevanje mesta, so prešli na postajo, dvignjeno nad tire, ker je seveda ceneje graditi v višino kot karkoli poglabljati v teren. Rezultat vseh modifikacij urbanistične zasnove je projekt dvonadstropnega nakupovalnega centra, postavljenega 8 metrov nad nivo obstoječih tirov, ki bo kot most segal z ene strani tirov na drugo! Poleg bodo 100 metrov visoka stolpnica, hotel in drugi dodatni objekti, ki bodo povsem zapolnili vsak košček odprtega prostora. V okviru komercialnega programa bo nastala nova železniška postaja, ki bo prav tako dvignjena nad tire, tako da se bo moral potnik najprej dvigniti za 8 metrov (skoraj tri etaže), da bo prišel na postajo, nato bo prehodil kakšnih 20 metrov, da se bo lahko spet spustil za 8 metrov do peronov. Tudi potniki avtobusov ne bodo imeli nič kaj prijetne poti do avtobusne postaje iz centra mesta. Ta naj bi potekala skozi železniško postajo, torej 8 metrov navzgor, skozi postajo in potem 8 metrov nazaj dol. Celoten volumen tega kompleksa je v prostoru tako nasilen in popolnoma zunaj merila človeka, da Ljubljani ne bo prinesel ničesar dobrega. Tudi če bo arhitektura vrhunska, slabih potez v urbanistični zasnovi ne bo mogoče zakriti. Obstaja velika verjetnost, da bo novozgrajeni kompleks na koncu videti kot nekakšna prenovljena megalomanska arhitekturno-urbanistična napaka iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Pri vsem tem se zastavlja vprašanje: ali je problem res tako kompleksen, da ga ni mogoče rešiti na bolj kakovosten in domišljen način?

Če se znajdeš na novi dunajski železniški postaji, opaziš predstavitvene table, ki te nagovorijo o zgodbi gradnje kompleksa Hauptbahnhof City. Branje osnovnih vsebinskih podatkov o tem projektu v mislih poraja paralele z ljubljansko železnico, češ, saj to je po številnih parametrih podobno ljubljanski železniški postaji! In res je, po velikosti območja, odnosu do mesta, številu tirov, številu peronov, splošnem programu in drugem. Vse je precej podobno, hkrati pa popolnoma različno. Različno predvsem po tem, da so se na Dunaju zadeve lotili podjetno – infrastrukturo so kar najbolj racionalizirali, prilagodili vozne rede vlakov, z zasebnimi investitorji so se od samega začetka pogovarjali o ciljih in pričakovanjih ter na koncu celotno zadevo tudi realizirali. Železnico so naredili kompaktnejšo, dvignjeno nad nivo mesta, kar omogoča pretok dejavnosti in urbanega tkiva v parterju, v samo postajo so vključili še velik nakupovalni center z 90 trgovinami, v neposredni okolici postaje pa so zgradili hotele in druge objekte s pisarnami. Celoten železniški kompleks je obdan s stanovanjsko sosesko s 13.000 stanovalci in s poslovnimi kompleksi z 20.000 delovnimi mesti. Vmes pa jim je uspelo umestiti še nov, velik mestni park. Celotni projekt je bil financiran kot javno-zasebno partnerstvo, v okviru katerega so vsi ogromno pridobili: mesto je dobilo odlično infrastrukturo in urbano sosesko, povezano s preostalim delom mesta, zasebniki pa možnosti za gospodarski razvoj. Danes na železniški postaji naštejejo okoli 120.000 potnikov dnevno in celotno območje živi aktivno mestno življenje. In to ni edini primer, po celotni Evropi se železniška infrastruktura racionalizira, postaje postajajo kompaktnejše, bolj učinkovite. Na odvečne površine nekdanje infrastrukture umeščajo stanovanjske in poslovne objekte, ki dosegajo visoko vrednost zaradi središča mesta in dobre prometne povezanosti.

Kaj pa v Sloveniji? Seveda, Slovenske železnice očitno vztrajajo, da mora njihova infrastruktura ostati znotraj enakega obsega, ob tem pa ne priznavajo ugotovitev strokovnih študij, ki govorijo, da je največji problem ljubljanske železniške postaje organizacija, ne pa infrastruktura.[1]

 

Torej, ključni problem je, da postaja deluje kot končna, ne pa kot pretočna. In tudi popolnemu laiku je jasno, da je nekaj narobe, če z enakim številom tirov dunajska železniška postaja premore šestkratnik dnevnega prometa ljubljanske! Zakaj je torej potrebna večja postaja? Zakaj je treba sedanje število tirov povečevati? Zakaj v centru Ljubljane potrebujemo ogromno železniško infrastrukturo, namenjeno tovornemu prometu, in s tem odžiramo dragocena zemljišča v mestnem središču, primerna za razvoj mesta? Ali ne bi bilo bolj smiselno infrastrukturo na dragih zemljiščih kar najbolj racionalizirati za infrastrukturne potrebe in se odreči nazadnjaškim stališčem, ki jih zagovarja železnica, ter metanju denarja v drago infrastrukturo, ki je ne nazadnje tudi draga za vzdrževanje?

Celotni projekt, povezan s potniškim centrom v Ljubljani, je odličen primer, kako parcialno in ozko se v Sloveniji gleda na prostor nasploh. Pri nas je morda prisotno mnenje, da se problem potniškega centra v Ljubljani rešuje na mizi urbanista/arhitekta z izdelavo natečajne rešitve, da je za to treba le še zbrati denar ter zadevo zgraditi – in bo problem rešen. Stvari je mogoče reševati tako, vendar številni gospodarni pragmatiki vedo, da se prelomna točka med polomom in uspehom vsakega projekta zgodi, še preden se potegne prva črta v načrtu. Vizija in program, ki pomenita vstopni dejavnik v nadaljnje projektno delo, sta kot nekakšen poslovni načrt, ki že v samem startu poda večino odgovorov na ogromno vsebinskih vprašanj. Skratka, s takšnim pristopom je mogoče vnaprej rešiti ogromno zadreg in podati osnovne pogoje za ustvarjanje dodane vrednosti predvidenih prostorskih posegov. Takšna naloga si predvsem zastavlja realna, pragmatična vprašanja: kakšen bo promet na postaji; kdo so ti potniki; kam gredo; koliko novih potnikov bo pridobljenih z novo postajo; kaj pomeni 10.000 m2 ali pa 20.000 m2 nakupovalnega središča ob železniški postaji; kaj pridobimo, če tire poglobimo ali če jih dvignemo nad teren; koliko bo vse to stalo; kaj pa, če naredimo velik javni park – ali bo ta dvignil potencial celotnega projekta in tako privabil nove investitorje; koliko bo novih delovnih mest in tako dalje. Prav ta ključna vprašanja v celotni zgodbi ljubljanskega potniškega centra manjkajo. Vse, kar se je naredilo v zadnjem dobrem desetletju, je zgolj rezultat neusklajenih pričakovanj, političnih prerivanj in izjemno ozkega gledanja na projekt. Ta pa zahteva bistveno širšo obravnavo, z vključitvijo vse prometne infrastrukture, ki dela železnico še uporabnejšo, kot so na primer sistemi P + R v satelitskih krajih (Grosuplje, Vrhnika, Domžale, Kamnik, Kranj, Litija, Škofja Loka), z novimi povezavami, novimi manjšimi postajami, upoštevajoč koncept urbanega razvoja Ljubljane. Če to orišemo slikoviteje: čemu služi vrhunska postaja v centru Ljubljane, če imaš službo v eni od poslovnih con v predmestju Ljubljane?

Če se bo projekt nadaljeval po dosedanjem pristopu – da se išče nekdo, ki bo privolil v financiranje novega potniškega centra – bo projekt zagotovo ostal z mačkom v žaklju. Po drugi strani pa: če obstaja pogum, da se obrne nov list in se projekta lotimo na podjetno-gospodaren način, z vsebinsko jasno in finančno izvedljivo vizijo, ter pospešimo njegov razvoj in izkažemo dosledno sledenje vsem fazam, se bodo zasebni investitorji grebli, kdo bo vložil sredstva v projekt ljubljanskega potniškega centra.

[1] Tehnična ekspertiza za ljubljansko železniško vozlišče v okviru projekta RAILHUC – PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o. – 2013.

 

 

 

 

Napisala: Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos

 

 

Prijavi se na Outsider novice

Naroči revijo →

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiSodelujte v anketi STANOVANJA ZA NOVE GENERACIJE samo še do konca septembra
NaslednjiO oblasti v arhitekturiNext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaUmetnost

Verigar – ikona prevrata

29 oktobra, 2018
ArhitekturaUmetnost

Razstava “Začasno. Do nadaljnjega.”

27 novembra, 2020
Arhitektura

Stari slovenski mostovi – 1.del

8 avgusta, 2018
Arhitekturakolumne

Nina Granda: Uvodnik v prvo številko revije Outsider

6 maja, 2018
Arhitektura

Mobilna arhitektura

19 avgusta, 2015
ArhitekturaKultura

Dimitrij Mlekuž Vrhovnik: Kulturna dediščina in klimatska kriza

21 januarja, 2021
TrafikaArhitektura

Trafika ob sončnem zahodu #07: Naprej k zemlji

8 oktobra, 2021
Arhitektura

P Plus Arhitekti: Večstanovanjska stavba M

17 septembra, 2020
1 2 … 167

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo