• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,Trajnostno
/
18 junija, 2021

Peter Kumer: Obuditev vračljive embalaže

V Sloveniji smo ne tako dolgo nazaj že imeli učinkovit sistem vračljive embalaže. Če smo si sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zaželeli slatine, jabolčnika, piva ali pa nam je zmanjkalo rastlinskega olja, smo se imeli navado v trgovino odpraviti z zabojem steklenic. Vse našteto je bilo na voljo le v steklenicah, s prineseno prazno embalažo pa smo se izognili kavciji. Plastenk in pločevink skorajda ni bilo ali pa ni imelo smisla, da bi jih kupovali. Voda je bila dobra iz pipe, pivo pa boljše iz steklenice.

Globalizacija je našla svojo pot tudi na sončno stran Alp in na trgovskih policah so se pojavile plastenke najrazličnejših dimenzij, barv in oblik. V začetku je šlo predvsem za iz tujine pripeljano vodo, saj so nas prepričali, da je tista iz Švice in s Fidžija boljša kot naša. Na oddelku piva so pločevinke vse bolj izpodrivale steklenice. Pločevinke so bolj priročne in lažje za transport, manj gre bencina, so nam razložili. Steklenic za olje in sok v trgovinah niso več jemali, ker je bilo preveč stroškov s pomivanjem. Podučili so nas tudi, da s tem naravo obremenjujemo z detergenti in s porabo vode. Zato so nam olje in sok raje prodali v plastenkah. Tudi mortadele in sira niso več zapakirali le v papir, ampak ga je bilo treba še plastificirati. To pa zato, ker so k nam prišli evropski higienski standardi.

Vso to embalažo za enkratno uporabo so odvažali na odlagališča. Ker so ti kupi prehitro rasli, so uvedli sistem ločenega zbiranja in po ulicah postavili zabojnike za različne vrste odpadkov. Pri tem smo bili tako uspešni, da smo postali »zvezda Evrope«. Zvezda Evrope smo zato, ker danes ločeno zberemo že več kot 70 % odpadkov.

Ločeno zbrani odpadki v bale in na odlagališča

Toda v resnici se ločeno zbrana embalaža, predvsem plastika, le redko vrne v krog ponovne uporabe. Zato plačamo, da jo odpeljejo do sežigalnice na Dunaju ali pa do smetišč v Indoneziji, kjer revni otroci z golimi rokami iščejo vreden material, ostalo pa odpihne ali odplakne v ocean. Zgražamo se nad gorami smeti, ki jih vidimo na popotovanjih po jugovzhodni Aziji, toda ne zavedamo se, da bi med temi smetmi prav lahko našli točno tisto plastično banjico za sladoled, ki smo jo pred nekaj meseci v svojem domačem kraju kot vzorni državljani odložili v rumeni zabojnik. Tako smo posredno odgovorni za tjulnje in želve, ki so se zadavili s plastičnimi vrečami, in ptiče, ki so na najbolj odročnih otokih poginili zaradi zamaška naše priljubljene pijače.

Ker smo takšna zvezda, da pravilno odložimo vse več embalaže, je na kupih regionalnih odlagališč zberemo celo več, kot je predvidela zakonodaja. A po ocenah se le 30 % odpadkov, ki jih odvržemo v zabojnik za ločeno zbiranje embalaže, tudi reciklira. Večina embalaže je ekonomsko nezanimive, zato zdaj že nekaj let zapored vsakič odštejemo nekaj milijonov, da te dodatne kupe ločeno zbrane embalaže odpeljejo kdo ve kam – stran od naših oči in nosov.

Podjetja za ravnanje z odpadki poberejo denar in vredne odpadke, ostalo pa stisnejo v bale in odložijo na »začasne« deponije, kakršna je tista na Mali Mežakli, skrita pred očmi prebivalcev Jesenic.

Korak stran od krožnega gospodarstva?

Kje smo pravzaprav zatajili? Prvič, hierarhija ravnanja z odpadki, kjer je prioriteta preprečevanje nastajanja odpadkov, je mrtva črka na papirju, saj niso sprejeti ustrezni ukrepi za njeno izvajanje. Drugič, sistem razširjene odgovornosti ne deluje, saj proizvajalec kot povzročitelj odpadkov v resnici ne plača v zadostni meri cene za ravnanje z odpadkom (po ocenah kar 55 % stroškov celotnega postopka ravnanja z odpadno embalažo plačamo potrošniki) in nima dovolj razlogov, da bi stremel k proizvodnji manj odpadkov. Tretjič, družbe za ravnanje z odpadki dajejo prednost profitu pred ustreznim ravnanjem z odpadki, inšpekcija pa neučinkovito izvaja nadzor.

V Bruslju smo se s t. i. zelenim dogovorom zavezali k spoštovanju načel krožnega gospodarstva. Kot ključni ukrep se omenja gradnja serije sežigalnic. A te je Evropska komisija črtala s seznama členov sistema krožnega gospodarstva. Gre namreč lahko za dober posel, ki nima nujno bistvene zveze z izboljšanjem sistema ravnanja z odpadki. Nazoren primer je Salonit Anhovo, kjer dovoljenje za sosežig odpadkov že imajo, odpadke pa raje uvažajo iz Italije, kot da jih že v Sloveniji ne bi imeli dovolj. Pozornost potrebujejo tudi druge možne okoljske posledice (so)sežiganja, kot je denimo možen vpliv emisij različnih snovi na zdravje ljudi, pri čemer ni urejen ustrezen monitoring, niso upoštevane vse škodljive snovi v emisijah in niso še določene mejne vrednosti emisij sežigalnic in sosežigalnic.

Rešitev je v vračanju in standardizirani embalaži

Znanstvene ugotovitve glede okoljskega odtisa embalaže so jasne. Večina jih sledi študiji, objavljeni v lanski številki revije The International Journal of Life Cycle Assessment, kjer so primerjali vračljivo in nevračljivo plastično in stekleno embalažo. Ugotavljajo, da je steklena povratna embalaža možnost z daleč najmanjšim okoljskim odtisom.

Zakaj se ne bi pri rešitvah zgledovali po sistemu, ki smo ga imeli v preteklosti in je deloval? Na področju pijač bi tako ponovno uvedli sistem vračljive embalaže. Vračali bi steklenice, plastenke in pločevinke. Če bi bila embalaža nevračljiva, bi bila cena zanjo višja, da bi se potrošniki zanjo odločali v manjši meri. Za povratno embalažo pa bi prejeli dobropis. Pomemben pogoj, da bi tak sistem dobil najširšo podporo, je spodbujanje uporabe enotnih embalažnih materialov, dimenzij in oblik vračljive embalaže. Tako se ne bi vsaka polnilnica odločala za svoj dizajn steklenice, saj bi enotne steklenice koristile vsem. Proizvajalcem, potrošnikom in okolju.

Predlogi, pobude in gluha ušesa

Politika za zdaj takšnih predlogov ne podpira. O vračljivi embalaži so bili v zadnjih nekaj letih spisani vsaj ena pobuda vladi in vsaj dve poslanski vprašanji. V omenjenih primerih so se na okoljskem ministrstvu vsakič odzvali s podobnimi odgovori.

Vračljivi embalaži nasprotujejo z argumenti, ki jih je moč strniti v štiri točke. Prva je ta, da morajo proizvajalci poskrbeti za neoporečnost, zaradi česar so potrebni natančni postopki čiščenja, ki zahtevajo veliko količino vode, kar obremenjuje okolje. Toda v resnici danes pranje in sterilizacija steklenic potekata v zaprtem sistemu, ki ne dovoljuje izpustov onesnažene vode v naravo. Proces je ne le cenejši kot proizvodnja novih pločevink ali plastenk, ampak v celoti nedvomno prispeva k manjšemu obremenjevanju okolja. Pri proizvodnji nove embalaže namreč nastajajo emisije in se porablja energija ne le za izdelavo embalaže, ampak tudi za njen transport do polnilnic.

V drugem argumentu so navedbe, da za vračljivo embalažo ni zakonskih omejitev in je torej odločitev za njeno uvedbo prepuščena vsakemu proizvajalcu posebej. Zato menijo, da je proizvajalcem pravzaprav dana spodbuda za odločitev v prid vračljivi embalaži v obliki oprostitve plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo in okoljske dajatve. Toda omenjene spodbude očitno ne delujejo, saj je na trgovskih policah ista pijača največjega slovenskega pivovarja v povratnih steklenicah dražja kot v pločevinkah, in to brez upoštevanja kavcije, ki jo pribijejo na blagajni. Poleg tega beležimo drastično zmanjševanje količin vračljive embalaže na policah slovenskih trgovcev. Donat denimo sodi med podjetja, ki so najdlje vztrajala pri steklenicah. Potem ko je podjetje prešlo v hrvaške roke, so portfelj steklenic zmanjšali na 15 %, z letošnjim letom pa so povratno stekleno embalažo celo popolnoma ukinili. Da je okolje za vračljivo embalažo pri nas izrazito nestimulativno, kaže že podatek Pivovarne Union izpred nekaj let, da Slovenci kupimo le okoli 40 odstotkov piva v steklenicah, medtem ko ga v državah, kot so Irska, Nemčija, Češka in Velika Britanija, prodajo več kot 60 odstotkov.

Tretji argument proti vračljivi embalaži je, da že obstaja sistem ločenega zbiranja za vso odpadno embalažo in zatorej ni potrebe po širokem sistemu vračljive embalaže. Četudi pustimo ob strani, da sistem zbiranja v resnici ni učinkovit, ni jasno, kje je ovira za to, da bi oba sistema delovala vzporedno! Manj odpadkov v sistemu ločenega zbiranja bi kvečjemu spodbujalo podjetja, da bi na lepem spoznala vrednost odpadkov, ki se jih sedaj otepajo, saj da se njihova predelava ne izplača, in jih raje balirajo.

Četrti argument je odgovor na predlog prenosa dobre prakse iz Hrvaške in Nemčije. Hrvaški sistem pri nas ocenjujejo za neučinkovit, saj da se v zbiralnicah embalaže širi neprijeten vonj, uvedba obveznih kavcij pa da je vplivala na porast cen pijač. Toda vonj verjetno ni manj prijeten od tistega, ki se vije iz tako rekoč nelegalnih odlagališč baliranih smeti. Zvišanje cen pa je zagotovo tisto, kar bi pomagalo, da bi potrošniki v manjši meri posegali po izdelkih v takšni embalaži. Višja ko je cena, manj se bodo ljudje odločali za njihov nakup.

Nemški Pfand

Nemčija je ena vodilnih držav na področju recikliranja, toda pri nas je ne uvrščamo med dobre prakse, ker je menda vzpostavitev sistema vračljive embalaže leta 2005 stala kar milijardo evrov.

Osebna odgovornost ali naloga države?

Pri nas je sistem ravnanja z odpadno embalažo v praksi izrazito pomanjkljiv. Rešitev je v preprečevanju nastanka odpadne embalaže ali pa v uvedbi sistema, kjer bi se embalaža vračala v krog uporabe. Če s krožnim gospodarstvom mislimo resno, bi morali podpirati sistem, kjer se embalaža kupljenega izdelka vrne na police. Sistem vračljive embalaže je vzpostavljen v številnih državah. Obstaja v različnih variacijah, ponekod je bolj učinkovit, drugod manj. Zakaj se iz tega ne bi česa naučili?

Poudarjanje osebne odgovornosti ni dovolj. Kako naj potrošnik ravna okolju prijazno, če pa je pri nakupu dobrin prisiljen s seboj domov odnesti še kup nevračljive embalaže? V prvi vrsti se mora odgovornost v večji meri prenesti na proizvajalce in trgovce, za pravičen sistem nagrajevanja in kaznovanja pa naj poskrbi država.

Naspisal: Peter Kumer

Preberite še:

Razmislek o sežigalnicah

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiOdprti poziv za udeležbo na delavnici Naprej k zemlji
NaslednjiGitai Architects: Observatorij iz zbite zemljeNext
Povezani članki
Loading...

Rezultati natečaja: Istrski kulturni center Izola

20 novembra, 2022
Arhitektura

TEMNO KOT V ROGU?

21 junija, 2016
Arhitektura

Počivašek Petranovič arhitekti: Gasilski dom Trzin

18 decembra, 2021
Arhitektura

Raketa: Gredič

22 junija, 2018
Arhitekturadelo

Miloš Kosec: Pogovoriti se moramo o delu v arhitekturi

10 januarja, 2019
Arhitektura

Studio Moste: Interier 1

29 avgusta, 2017
Dogodek

Matevž Granda: Kako bomo živeli jutri? 

17 novembra, 2022
Arhitektura

Blaž Šenica: Ljubljana – mediteransko mesto!

25 julija, 2019
1 2 … 165

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo