• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
kolumne
/
24 junija, 2015

Dr. Anton Mavretič: OPAZOVANJE ZNANOSTI

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Znanost je bogastvo vsega sveta, ne glede na to, kje živimo in kdo nas za naše delo plačuje. Dober znanstvenik lahko dela v katerikoli državi sveta. Razumljivo pa dobiček njegovega/ njenega dela ostane v deželi, kjer živi.

Slovenci smo lahko ponosni na izobraževalni sistem. Tudi sam sem proizvod slovenskega osnovnega znanja vse tja do univerze, čeprav organizirane osnovne šole vse do četrtega razreda nisem obiskoval. Šola v sosednji vasi, na Radovici v Beli krajini, kamor naj bi hodil med drugo svetovno vojno, je bila požgana. A mlad človek, ki ima strast po znanju, to hitro nadoknadi.

Ko sem prišel v Ameriko in nadaljeval študij na Univerzi v Denverju, v zvezni državi Kolorado, se je pojavilo vprašanje priznanja mojega šolanja v Sloveniji. Vsa dokazila sem imel ustrezno prevedena v angleški jezik, a Ljubljane ni bilo označene  na tamkajšnjem zemljevidu Jugoslavije in dekan  ni verjel, od kod prihajam. Banalen problem. Američani so znani pragmatiki. Dekan mi je naložil ponoviti nekaj predmetov in zagotovil, da mi bo vse predmete iz Ljubljane priznal, če jih opravim s prav dobro oceno ali več. Tako se je tudi zgodilo. To je dober primer za ocenjevanje prišleka iz tujine, ki želi pridobiti univerzitetne naslove, da se lahko po končanem študiju zaposli v industriji te dežele.

V tujini lahko slovenski znanstvenik vedno uspe, ne glede na stroko. Vse je sicer zelo preprosto. Če si boljši od domačinov ali tistih, s katerimi tekmuješ v raziskovalnem delu, potem ni dvoma, da boš uspel. Amerika je dežela imigrantov, zato jih tam tvoje ozadje ne zanima.

Kako pa je bilo z menoj? Za položaj na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (Massachusetts Institute of Technology), kjer sem delal deset let po doktoratu, sem slišal preko zvez na oddelku centra za raziskavo vesolja. Takoj sem pisal vodji projekta, ki je bil finančno podprt s strani NASE. Sprejemanje znanstvenikov v raziskovalno skupino je podobno sestavljanju najboljšega moštva za športni klub. Ni vsak sprejet, saj se išče najboljši kader. Če je institucija odlična, ima veliko večjo možnost, da bo pridobila financiranje za prihodnje projekte. To so čisto normalni pogoji.

Doma delati kot znanstvenik pa po mojem mnenju ni enostavno. Iskati moraš denar za razvoj pri državnih ustanovah. Če denarja ni, se pridružiš delu na kakšnem inštitutu, ki je finančno spet podprt iz državnega proračuna. Znanstvenikov doma je veliko. Denarja za ves razvoj, ki si ga ti znanstveniki želijo, pa ni dovolj. Domačih tveganih kapitalistov ni.

V velikih državah je mnogo več denarja za bazični razvoj. Biološka znanost je v Ameriki trenutno zelo popularna in aktivna. Podpora za razvoj te znanosti je lahko državna, zasebna ali iz velikih farmacevtskih podjetij. Tudi zasebne dobrodelne organizacije dajejo denar za razvoj v zdravstvu. Tega v Sloveniji ni. Težko bo tekmovati v znanosti, če ni denarja za razvoj.

Kako naj Slovenija vse to financira? Podpira naj se samo razvoj na področjih, ki bodo prinesla Sloveniji največjo dodano vrednost v vloženi kapital. To so dejavnosti, ki ne zahtevajo veliko kapitala.

Poudarek razvoja v Sloveniji naj bo na majhni industriji. Velika podjetja dajo večino svojih malih proizvodov, ki so sklop večjega, v izdelavo malim industrijam. Manjši del se tam naredi mnogo hitreje in ceneje. To je še posebej vidno v avtomobilski industriji, kjer se posamezni deli avtomobila lahko delajo v manjših podjetjih. Sem spadajo na primer rezervni deli vseh vrst. Pred leti sem obiskal razvojne laboratorije pri Fordu v Detroitu. V teh laboratorijih je zaposlenih mnogo inženirjev iz vseh panog. Proizvodnjo opravljajo roboti pri Fordu. Ves material pa prihaja iz manjših podjetij, raztresenih po vseh državah ZDA. Izpušni sistem je bil narejen v sosednji državi Ohio, v manjšem podjetju, ki dela vse vrste izpušnih delov za mnoge avtomobilske družbe. Tako lahko ljudje delajo v manjših mestih. Ta podjetja so zelo elastična in se lahko hitro preusmerijo v izdelavo novega modela. Velika podjetja bi bila prepočasna za hitre spremembe v proizvodnji. Podobno lahko velja za lesno in gradbeno industrijo. Veliko podsestavnih delov se da narediti v mali industriji. Večja podjetja naj potem sestavljajo večje sisteme in jih nudijo na svetovnem trgu. Za ponudbo nekega izdelka na svetovnem trgu potrebujemo velika podjetja z znano znamko.

V Sloveniji, kot vidim, želi vsako malo podjetje svoj proizvod prodajati na svetovnem trgu. To je težko. Ogromno je treba investirati v trženje.

Če bi hotel proizvajalec vina v Sloveniji prodajati svoje vino v Ameriki, lahko proda male količine v neki državi. Samo v državi Massachusetts je najmanj 500 trgovin, ki prodajajo vino. Ponudnik bi torej moral izdati najmanj 1000 litrov vina kot reklamo za degustacijo. Menim, da je za slovenske proizvajalce to prevelika ovira. Če pa bi imeli Slovenci v ZDA svojega velikega vinskega predstavnika, ki bi lahko predstavil vina mnogih malih proizvajalcev, bi lažje uspeli.

Vsak človek doživi mnogo uspehov in spodrsljajev. Vseh uspehov in neuspehov smo v večini krivi sami. Včasih pomaga tudi sreča. Če smo veseli svojega dela in ga opravljamo z ljubeznijo, lahko pričakujemo uspeh. Največji izziv zame je bilo raziskovalno delo na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa, ko sem delal na Voyagerjevih projektih za NASO in Laboratorij za reaktivni pogon (Jet propulsion laboratory). Nismo vedeli dovolj o vesolju, kamor naj bi poslali naše instrumente. Naša skupina znanstvenikov je imela takrat zelo odgovorno nalogo, saj smo vedeli, da teh projektov ne bo mogoče ponoviti najmanj naslednjih petdeset let.

Kmalu bo minilo štirideset let, odkar sta bila Voyagerja poslana v globoko vesolje. Večina instrumentov še danes deluje in pošilja dragocene podatke nazaj na Zemljo.

Vse bolj aktualno je tudi vprašanje trajnostnega obstoja človeštva na Zemlji. Prvič, odvisni smo od sonca. Na Zemlji bomo živeli, dokler bo sijalo sonce! To so vedeli že stari Egipčani pred 6000 leti! Verjeli so v boga Sonca. A vse ima svoj začetek in konec. Astronomi imajo različne teoretske izračune, v katerih se pripisuje obstoj Sonca vsaj tri milijarde let. To je dolga doba za to našo zvezdo. Vprašanje je, ali bo Zemlja obstajala še milijone let v taki sestavi, kot je sedaj. Najbrž ne. Naše človeštvo ne dela lepo z materjo Zemljo. Onesnažujemo jo na površini in v ozračju. Obstaja verjetnost, da se bomo zadušili. Izpušni plini bodo na koncu segreli Zemljo, da ne bo mogoče živeti na njej. Segrela se bo in ozračje bo zastrupljeno. Tako je zdaj videti Venera. Verjetno je Venera doživela to katastrofo pred mnogimi milijoni let. Morda smo prišli od tam? Morda smo prileteli kot bogovi na Zemljo? Malo se šalim.

Naš konec na Zemlji bo bolj usoden, saj se nimamo kam preseliti. Na planetih našega sončnega sistema ni atmosfere, kjer bi lahko živeli. Vsi planeti so puste gmote brez kisikovega ozračja. Te podatke so nam posredovali Voyagerji. Torej kam? Samo ena možnost je: da bi prišli do nekega planeta, ki ima Zemlji podobno ozračje. Takšnega še nismo odkrili. Potovanje v druga osončja tudi ni možno, saj bi bilo tudi s svetlobno hitrostjo prepočasno. Naš Voyager bi potreboval najmanj 40 000 let, da bi prišel v bližino ene zvezde zunaj našega sončnega sistema, vendar še vedno v naši mlečni cesti.

Če bi hoteli ta problem rešiti, bi morali urediti stvari na Zemlji tako, da bi vsa znanost delala naslednjih 1000 let na projektu, kako doseči nov planet zunaj našega osončja. Ljudje še nismo tako dobro razviti niti pametni, da bi združili moči. Govoriti bi morali isti jezik. Morali bi imeti isto religijo. Sam zelo dvomim, da bo človeštvo kmalu prišlo na tako stopnjo inteligence. Napore moramo vlagati v smer, da bi človeštvo delalo v korist vsega sveta. To je danes prepuščeno samo velikim in bogatim narodom. Njihovi znanstveniki se s tem ukvarjajo vsak dan. Moj kolega prof. James Anderson na harvardski univerzi vodi veliko skupino, ki meri ozon v atmosferi na Zemlji. Mladina bi morala vedeti, kaj se dogaja z Zemljo in se resno ukvarjati z vprašanjem, kako naj jo očistimo, da bomo še naprej živeli na njej. Druge izbire nimamo.

—

Kolumna je objavljena v prvi številki revije Outsider st.168-169.

 

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiKdo bere revijo Outsider?
NaslednjiPRESEGANJE MEJANext
Povezani članki
Loading...
kolumne

Bernard Nežmah: Odprta vrata za ekosofijo

27 marca, 2022
Arhitekturakolumne

Miloš Kosec: Arhitekta veselega »Ne«

18 marca, 2021
Arhitekturakolumne

Matevž Granda: Švedsko pohištvo namesto mesta

9 avgusta, 2019
Arhitekturakolumne

Kranjski bitcoin futurizem

13 marca, 2018
kolumne

Andrej Ilc: Zakaj imam rad Avtomobile

23 februarja, 2022
kolumne

VEDNO NEKJE MED NEBOM, ZEMLJO IN MORJEM

20 septembra, 2016
kolumne

Miloš Kosec: White Cube, Zoom Cube

4 decembra, 2020
Arhitekturakolumne

Matevž Granda: Čudaška argumentacija

9 novembra, 2020
1 2 … 33
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Soseska Novo Brdo, Dekleva Gregorič arhitekti ▪️ F…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Nova Galerija in Kazemate, Wiener Neustadt Investi…
Cukrarna 🖤
Cukrarna 🖤
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Wabi sabi dom, prenova murgelske hiše Avtor projek…
Ker … nedelja! 👌
Ker … nedelja! 👌
Trafika na Trafiki. 🤍
Trafika na Trafiki. 🤍

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo