Revija OUTSIDER ob 10-letnici delovanja, razpisuje evropsko nagrado za arhitekturo OUTSIDER AWARD. Razpisujemo nagrade v 5+1 kategorijah:

1. DEDIŠČINA IN PRENOVA,
2. ODPRTA MESTA,
3. ARHITEKTURA,
4. MAJHNE INTERVENCIJE,
5. REŠEVANJE STANOVANJSKEGA PROBLEMA,
+ 6. ESEJ: BITI OUTSIDER

Častni člani žirije:
Juhani Pallasmaa,
Takaharu Tezuka,
Yui Tezuka

Žirija:
Živa Deu, arhitektka in profesorica UL (selektorica kategorije DEDIŠČINA IN PRENOVA)
Aleš Gabrijelčič, arhitekt (selektor kategorije ODPRTA MESTA)
Gregor Turnšek, arhitekt (selektor kategorije ARHITEKTURA)
Alenka Korenjak, arhitektka (selektorica kategorije LOKALNE INTERVENCIJE)
Luka Jerman, arhitekt (selektor kategorije REŠEVANJE STANOVANJSKEGA PROBLEMA)
Tadej Zupančič, publicist, prevajalec in fotograf (selektor kategorije ESEJ)
Nina Granda, glavna in odgovorna urednica revije OUTSIDER
Matevž Granda, umetniški direktor revije OUTSIDER

Prijavite svoja dela in sodelujte v izboru za evropsko nagrado OUTSIDER!

Navodila: pošjilite do 10 fotografij prijavljenega projekta. Dodajte kratek opis in osnovne podatke: ime projekta, avtor(-ji), lokacija, leto načrtovanja, leto izvedbe, površine, avtor fotografij. Projekt mora biti realiziran v zadnjem desetletju (od 2014). Opis naj bo dolg do 3000 znakov brez presledkov, fotografije naj skupaj ne presegajo 10MB. Prijavite lahko več projektov. Označite tudi v katero od kategorij prijavljate. Prijavo pošljite na [email protected]:

Navodila ESEJ: napišite esej na temo “Biti outsider”. Besedilo naj ne presega 10.000 znakov s presledki. Jezik: slovenščina ali angleščina. Vsak avtor lahko prijavi eno besedilo. Žirija bo prejela anonimizirana besedila. Esej v .doc obliki pošljite na [email protected]:

Rok za prijavo del: 14. februar 2025

Selektorji bodo poleg prijav, ki bodo prispele na razpis, predlagali za nagrado dela po svojem izboru.

Nagrada:
– Objava izbranih projektov v mednarodni publikaciji OUTSIDER (maj 2025)
– Dvotedensko bivanje v rezidenci ARCH LAB v Istri. Poleg bivanja v rezidenci bodo nagrajenci imeli na razpolago predavanja članov strokovne žirije ter gostujočih profesorjev ter uporabo delovnih ateljejev. Bivanje bo ustvarilo priložnost za interdisciplinarno povezovanje.

Opis posameznih kategorij:

1. DEDIŠČINA IN PRENOVA

V vseh vodilih urejanja prostora ima prenova prednost pred gradnjo novega. S kakovostno prenovo se namreč razvojno varuje v prostoru vzpostavljena kultura gradnje, pove nam, kdo smo in kam gremo, in – kar je v sodobnem svetu različnih, z degradacijo okolja povezanih problemov še posebej izpostavljeno – je okolju prijazna (trajnostna). Odlika kakovostne prenove z izhodiščem v mednarodnih konvencijah varovanja kulturne dediščine je izvirno, do podedovane materije spoštljivo likovno in tehnično dodajanje novega s ciljem zaščite originala v največji možni meri.

2. ODPRTA MESTA

Kategorija »Odprta mesta« prepoznava realizacije, ki tkejo niti sonaravnosti v urbane in predmestne krajine. Prostorske vizije, ki prepletajo različne rabe, oživljajo družbeno dinamiko in odpirajo poti trajnostni mobilnosti. Priznanje pripada tako velikim urbanističnim realizacijam kot drobnim urbanim posegom, ki s svojim delovanjem oblikujejo harmonično povezavo med mesti, skupnostmi in naravo.

3. ARHITEKTURA

Nagrada je namenjena projektom – vizionarskim pionirjem, ki združujejo estetske, tektonske, materialne, konstrukcijske, tehnične, trajnostne in ekonomske rešitve v izjemna, navdihujoča okolja. Iščemo projekte z izvrstnimi oblikovalskimi kvalitetami, ki hkrati z empatičnim odnosom prispevajo k življenju ljudi. Zanimajo nas prostorske intervencije, ki povezujejo in vabijo k izmenjavi idej, spodbujajo ustvarjalnost, nagovarjajo k razmisleku in ne nazadnje predstavljajo navdih za boljšo prihodnost.

4. MAJHNE INTERVENCIJE

V času hitrih in radikalnih sprememb potrebujemo radikalne pristope tudi v načrtovanju prostora in arhitekturi. Malo merilo ponuja priložnost za eksperimentiranje, kjer lahko različni akterji preizkusijo nove ideje, presežejo ustaljene prakse in odprejo prostor za spremembe. Nagrada išče in podpira javno dostopne, samoiniciativne družbeno in ekološko usmerjene projekte in intervencije, ki presegajo klasične prostorske tipologije in odpirajo nova polja delovanja.

5. REŠEVANJE STANOVANJSKEGA PROBLEMA

Zasnova prostorov za bivanje je v resnici temeljna arhitekturna naloga, ki kompleksnost človekovih bivanjskih potreb v raznolikih socialnih in klimatskih razmerah združuje s temeljnimi eksistencialnimi vprašanji. V luči brezčasne dimenzije doma bo žirijo v prvi vrsti zanimalo, kako sodobna arhitektura razume bivanje v času velikih okoljskih, socialnih in tehnoloških vprašanj. 

+ 6. ESEJI: BITI OUTSIDER (Tadej Zupančič)

Michel de Montaigne, ki je izumil esej, je jedrnato pripomnil: »Ne obstaja nič drugega kot nestalnost.« Resda je pisal o času, vendar pa bi lahko pisal tudi o tem, kako je biti outsider: na začetku je seveda mogoče težko in neprijetno, ko pa outsiderstvo sprejmete v njegovi nestalnosti, je (skoraj) kot supermoč. Pišite o vsem: dotaknite se zvezd, razčlenite srečo in melanholijo, živite v samograditeljskem raju, o veri in zavezanosti, krmarite med kulturami, bodite presenetljivi in bodite vi. Kajti, kot je Montaigne prav tako poudaril: »Rojeni smo za iskanje resnice … Svet ni nič drugega kot šola učenja.«

Selektorji:

Živa Deu je arhitektka, doktorica arhitekturnih znanosti in redna profesorica Univerze v Ljubljani, ki je s svojim znanstvenim in strokovnim delom predana varstvu nepremične kulturne dediščine. Srž njenega dela je izobraževanje. Objavljena predavanja, izpeljane delavnice, članki in množica avtorskih monografij učijo, zakaj in kako razvojno ohranjamo podedovano arhitekturno umetnost. Za svoje delo je prejela nagrado Mirka Šubica, priznanega slovenskega konservatorja.

Aleš Gabrijelčič je arhitekt, ki je ostal po zaključenem magistrskem študiju razpet med Ljubljano in Madridom. Poleg ljubezni do projektov manjšega merila je vzljubil tudi dinamičnost in živahnost urejanja mestnih ambientov, ki s spajanjem različnih elementov urbanističnega oblikovanja z usmerjanjem tokov in vsebine stremijo k zagotavljanju edinstvenega in demokratičnega doživetja urbanega prostora. Kot arhitekt deluje v Ljubljani v okviru arhitekturnega biroja Arhitektura in je kolumnist Outsiderja.

Gregor Turnšek je arhitekt in partner pri JKMM Architects (Helsinki, Finska). Njegovo glavno področje dela so zahtevni javni projekti, izdelava konceptov in mednarodni arhitekturni natečaji. Je dolgoletni sodelavec in član uredništva revije Outsider.

Alenka Korenjak je arhitektka in soustanoviteljica neprofitnega urbanističnega studia Prostorož, kjer že 20 let dela na področju javnega prostora, pri čemer se osredotoča na sodelovanje s prebivalci, socialno ustvarjanje prostora, zagovorništvo in oblikovanje politik. Poučuje na Univerzi na Dunaju in sodeluje v številnih žirijah, kjer se zavzema za vlogo javnega prostora pri izboljšanju kakovosti življenja.

Luka Jerman  je arhitekt in publicist. Arhitekturne izkušnje je med drugim pridobival v priznanem katalonskem ateljeju Flores & Prats, kot član uredništva revije Outsider (od 2021) pa se posveča raznolikim vidikom aktualne arhitekturne produkcije in prostorske dediščine s poudarkom na kritični obravnavi procesov v prostoru in družbi. 

Tadej Zupančič je publicist, prevajalec in fotograf. V Londonu živi od leta 1991. Prvih 14 let je bil zaposlen kot radijski producent v Svetovni službi BBC-ja. Za Outsider je začel pisati pred sedmimi leti. Njegova dobro sprejeta knjiga London estates, fotografski pregled neprofitne stanovanjske gradnje v britanski prestolnici, je pri založbi FUEL izšla leta 2024.